Izrazili so negotovost glede zaposlenih in razvoja podjetij. Skrbi jih možnost špekulativnih nakupov.

Na seznamu prodaje podjetja z dobički
Na seznamu za prodajo so dobra podjetja, ki ustvarjajo dobičke, polnijo blagajno, plačujejo prispevke, njihovi zaposleni plačujejo dohodnino, nanje so vezana številna gospodinjstva, je dejala izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje.

Meni, da je bil seznam naložb narejen na podlagi političnih preferenc, in poudarja, da bi bilo treba najprej narediti analizo, kaj pomeni prodaja oz. zadržanje določenega deleža, ter pripraviti strategijo.
Semolič: Kot da je premoženje last strank
"Stranke, ko pridejo na oblast, se obnašajo, kot da je to premoženje njihova last, da je njihov plen in imajo pravico delati vse," je dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Meni, da so avtorji klasifikacije gledali kratkoročno - kako dobiti denar za znižanje proračunskega primanjkljaja -, dokument pa ne daje odgovora na to, kaj bo v prihodnjih letih.

"Žal domet politikov seže le do konca mandata. Kaj se bo zgodilo po tem, jih praviloma ne zanima," meni Semolič in dodaja, da bi bile napake, ki bi se zgodile zaradi tega dokumenta, nepopravljive.

Kam gre kupnina
Ni sporno, da se državno premoženje kdaj pa kdaj proda, prav Semolič, pomembno je, kaj se zgodi s kupnino - ali gre "v črno luknjo proračuna" ali pa za naložbe, razvoj, produktivna delovna mesta. Tuji lastniki po njegovem mnenju niso a priori dobri, saj da so tako med domačimi kot tujimi lastniki dobri in slabi lastniki.

Sindikalist v Družbi za avtoceste v RS (Dars) Srečko Lorenčak, sicer predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, je dejal, da so zaskrbljeni zaradi klasifikacije in ji nasprotujejo, saj med drugim ni opredeljenih ključnih dejavnikov za razvoj posameznega področja in tudi to ne, kako bo zagotovljena socialna varnost v Sloveniji.

Prodaja Telekoma nepremišljena
Prodaja celotnega deleža države v Telekomu Slovenije je po Lorenčakovem mnenju nepremišljena. "Nobena vlada, ki razmišlja pametno, ne prodaja nacionalnih operaterjev, saj lahko s takšno odločitvijo dolgoročno poseže tudi v nacionalno varnost," je dejal.

O prodaji Pošte Slovenije Lorenčak pravi, da so angleške izkušnje pokazale, da se poštne družbe ne prodaja, poleg tega je vprašanje, kaj bo s Poštno banko Slovenije.

Prodaja Darsa nerazumna
Uvrstitev Darsa med portfeljske naložbe je po njegovem mnenju nerazumna, saj da morajo ceste ostati javno dobro. Pred morebitno postopno privatizacijo bi bilo treba spremeniti sistem cestninjenja težkih tovornjakov in refinancirati obstoječe obveznosti. Država bi morala vseeno v družbi ohraniti kontrolni delež, je dodal.

Vodja sindikata v Heliosu Tomaž Kumer, sicer predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, je dejal, da niso slišali niti enega argumenta, zakaj bi morali družbo prodati. Meni, da tudi morebitni tuji kupci nimajo denarja in da bodo kupovali na kredit, ki ga bo poplačevala družba.

V Petrolu veliko negotovosti
Vodja sindikata v skupini Petrol Boštjan Marinko je dejal, da predlog klasifikacije povzroča veliko negotovosti med zaposlenimi. Družba ima po njegovem mnenju dobre vodilne in zaposlene. "Gre za kokoš, ki nese zlata jajca," je dejal. V sindikatu prodaji ne nasprotujejo, želeli pa bi zagotovila glede zaposlovanja, sedeža družbe in vlaganj v razvoj.

Zaskrbljeni tudi v Hitu in Zarovalnici Triglav
Sindikalist v Hitu Aleš Peserl je dejal, da so proti prodaji igralnic v celoti. Kljub "mačehovskemu" odnosu države želi Peserl opozoriti na podjetja, ki jih država želi brez analize prodati za majhen denar, je dodal.

Tudi v Zavarovalnici Triglav so zaskrbljeni nad načrtovano prodajo, saj da se ne ve, kaj bo z zaposlenimi, je dejal vodja enega izmed sindikatov v tej družbi Srečko Potočnik. Družba veliko denarja plačuje v proračun, poleg tega veliko sredstev namenja športu in kulturi. Sekretar Sindikata finančnih organizacij Slovenije Drago Ščernjavič je dodal, da bi morali v vseh podjetij za mnenje o načrtovani prodaji vprašati vodstva.