"Delavci Pošte Slovenije smo v zadnjih dveh tednih nenehna tarča medijskih objav in polemik glede odgovornosti zaradi nastalih težav pri prenosu paketov," so v izjavi zapisali na Sindikatu poštnih delavcev Slovenije. Ob tem so opozorili, da jih pri prerazporejanju tako delavcev kot vozil na tržni segment, torej v paketno dostavo, omejuje Zakon o poštnih storitvah. Na to, da zaradi zakona, ki Pošti Slovenije nalaga izvajanje univerzalnih poštnih storitev, nastaja velika gospodarska škoda, so na Odboru DZ-ja za gospodarstvo opozorili že konec novembra.
Ob tem je po njihovem mnenju zaradi neustreznega načina financiranja v preteklih letih vrata zaprlo kar 65 pošt, zaradi česar posledično prihaja do večjih dodatnih obremenitev zaposlenih in nezadovoljstva strank zaradi podaljšanega časa čakanja za vstop v poštne poslovalnice. "Ker koalicijske stranke ne vidijo razlogov za podporo predlagani spremembi zakona in bodo po naših informacijah v naslednjem tednu na izredni seji državnega zbora tudi zavrnile naš predlog, smo se odločili, da sledimo njihovim predlogom. V ta namen smo na upravo družbe naslovili več zahtev," pravi pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič.
Izvajalka javnih storitev brez ustreznih subvencij
Težava nastane tudi pri financiranju. Ker evropska zakonodaja od pošte zahteva, da deluje tudi v nekomercialnih okoljih, kjer se drugim ponudnikom poštnih storitev to ne obrestuje, ob tem pa omogoča državam, da svoja podjetja subvencionirajo, če pri tem nastanejo stroški, ki so večji od prihodka. Direktiva za povračilo stroškov predvideva dva načina – prek subvencije iz javnih sredstev ali prek kompenzacijskega sklada, ki stroške razdeli med vse izvajalce univerzalne poštne storitve v državi.
V Sloveniji se je zakonodajalec odločil za drugo navedeno rešitev in v Zakonu o poštnih storitvah predpisal oblikovanje kompenzacijskega sklada, ki naj bi ga ustanovila in upravljala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Do danes kompenzacijski sklad ni bil oblikovan oziroma ustanovljen.
Sindikat poštnih delavcev je 1. septembra začel zbiranje podpisov za spremembo poštne zakonodaje. Za vložitev predloga zakona v DZ-ju je potrebnih 5000 podpisov, sindikat jih je dva tedna pred potekom roka zbral 7000.
Zahteve za varno in zdravo delovno okolje
Od poslovodstva zaradi pričakovanj delavcev, ki delajo v spremenjenih oziroma izjemno oteženih epidemioloških razmerah, na Sindikatu poštnih delavcev zahtevajo, da v osmih dneh sprejme pravilnik o trajnem dodatku za posebne obremenitve dela ter z njimi začne pogajanja glede izplačila poslovne uspešnosti. Prav tako pričakujejo, da uprava do začetka naslednjega leta pripravi izračune in osnutek spremembe organizacije dela na tak način, da loči delovno silo in sredstva, potrebna za izvajanje univerzalnih poštnih storitev, od delavcev in sredstev, potrebnih za izvajanje tržnih storitev.
Spremenjeni način dela zahtevajo do 1. julija naslednje leto, do takrat pa naj zaposleni prejemajo desetodstotni dodatek za delo v neenakomernem delovnem času. Kot še dodajajo, so njihove zahteve namenjene varnemu in zdravemu okolju, saj menijo, da je eden glavnih krivcev za veliko število poškodb in bolniških dopustov prav organizacija dela. Ker je vse več poškodb pri delu poštarjev tudi zaradi padcev pri dostavah z motorji v zimskem času, v sindikatu še zahtevajo, da do sredine naslednjega novembra tudi tem delavcem zagotovijo avtomobile.
Če od uprave ne bodo dobili pozitivnega odgovora in pripravljenosti za uresničitev zahtev, bodo zaposleni na Pošti Slovenije prisiljeni v začetek drugih oblik sindikalnega boja za dosego boljšega standarda tako za zaposlene kot za stranke.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje