Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je spomnil, da je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel vladi postregel z novo, precej višjo oceno vrednosti projekta: 1,4 milijarde evrov. To pa je po mnenju vlade Alenke Bratušek preveč.

S tem se po njegovih besedah strinjajo tudi v Alternativi. Hkrati pa se je Lorber vprašal, kako je minister prišel do te številke. Ob tem je spomnil, da je bil projekt leta 2007 ocenjen na 700 milijonov evrov, leta 2009 na 900 milijonov evrov, po zadnji študiji ekonomista Jožeta P. Damijana pa na od 900 milijonov evrov do 1,2 milijarde evrov.

Na noben način pa se sindikati po Lorberjevih besedah ne strinjajo, da projekt ekonomsko ni upravičen. Zanj je bilo namreč že porabljenih 40 milijonov evrov, pridobljenih je bilo 99 odstotkov zemljišč, gradbeno dovoljenje je tik pred izdajo, državi pa je bilo od Italije posredovano tudi okoljevarstveno dovoljenje, je nanizal in dodal, da je "projekt tako rekoč pripravljen".

Bi res dala Evropa?
Poleg tega je Lorber opozoril, da tudi, če bi bilo za drugi tir treba odšteti 1,4 milijarde evrov, vlada tega denarja ne potrebuje danes. Ponovno se je skliceval na Damijanove izračune, da bi za njegovo implementacijo letno potrebovali od 70 do 80 milijonov evrov, preostalo pa bi lahko financirali z evropskimi sredstvi.

Lorber tudi ne more razumeti, da so v vladi na isti dan, ko so dali vedeti, da je 1,4 milijarde evrov za drugi tir preveč, sporočili, da bodo z "lahkoto" našli za eno milijardo evrov poroštev za Probanko in Factor banko.

Preproste storitve, ne pa pošiljanje ljudi na luno
To kritiko je delil tudi Mladen Jovičič, predsednik Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti pri Luki Koper, ki spada pod Alternativo. Jovičič je ocenil, da je reševanje bank zelo tvegano, medtem ko bi drugi tir zagotavljal posel in nosil denar. Tudi on je mnenja, da je nova ocena vrednosti prenapihnjena, skrbi pa ga, ker v Sloveniji pri velikih investicijskih projektih posamezniki vedno pristavijo svoje lončke.

"Slovenija še vedno razpolaga z možnostjo, da obvlada delež petega in desetega evropskega koridorja. Mislim, da je to največja gospodarska priložnost Slovenije. Koprsko pristanišče je ogromna primerjalna prednost Slovenije, imamo močan zaledni trg. Svetovni trgi so ogromni in zasičeni, na nas pa je samo, da ponudimo učinkovit prevoz skozi Slovenijo in bomo imeli delo praktično zagotovljeno. Gre za preprosto opravljanje logističnih storitev, ne pa pošiljanje ljudi na luno," je menil.