Analiza svetovalca pri prodaji NLB-ja Deutsche bank je po navedbah Slovenskega državnega holdinga (SDH) pokazala, da je najboljši model prodaje banke borza. In sicer tudi ob tem, da nihče od kupcev ne sme imeti večjega deleža od države, to je 25 odstotkov in eno delnico, s tem namreč ohrani možnost ustavitve prodaje. Prodaja banke tako na domači kot tuji borzi pa je hkrati preizkus zanimanja in končnega izkupička na trgu.

Tržne razmere niso dobre
Ekonomist Črt Kostevc pravi, da je razpršena prodaja po eni strani dobrodošla, saj bomo s tem prekinili neuspešen način prodaje le enemu kupcu, saj se v tem primeru pri kupcu išče nevarnost in se prodaja ustavi. Tak primer je Telekom. Razpršena, borzna prodaja bo spremenila fokus debate: "Enostavno, ko se enkrat ta prodaja na tak razdrobljen način zgodi, bo vprašanje manj, ali nas je neki tuj kupec ogoljufal, ampak tržne razmere na trgu."

A tržne razmere niso dobre, način prodaje prek javne ponudbe že sam po sebi narekuje, da se cena nastavi dovolj nizko, da je privlačna za vlagatelje.

Država lahko prodajo znova ustavi
Če bo država menila, da je cena prenizka, lahko znova izraža dvome ali celo ustavi prodajo, saj bo v banki obdržala 25-odstotni delež. Zato vlagatelji morda ne bodo verjeli, da se politika v vodenje banke tokrat ne bo vmešavala. To je na lastni koži občutil nekdanji nadzornik, Francoz Gael de Pontbriand, ki sicer odobrava spremembe statuta banke, po katerih se bo država samoomejila: "A hudič je v podrobnostih, dodaja. Poskrbite, da se po privatizaciji ne bi zgodilo, da bodo nadzorniki banke v resnici ves čas zaposleni z ugotavljanjem, ali je NLB pod vplivom državnih predstavnikov ali ne."

Če si želijo, da bi se banka do konca leta 2017 prodana, potem je v tako kratkem času za privabljanje vlagateljev poleg zagotovil, ki jih bo o svojem ravnanju dala država, po mnenju profesorja Kostevca pomembno le še naslednje: "Prepričati investitorje, da je zgodba o slabih posojilih že davno za NLB-jem oziroma, da je bilo to čiščenje, ki se je izvedlo, uspešno."

Čiščenje NLB-ja poteka, po nekaterih informacijah je prodaja 800-milijonskega svežnja slabih terjatev z Balkana in iz Slovenije celo v sklepni fazi.