Slovenci veljamo za varčen narod. Večinoma se še vedno odločamo za tradicionalne oblike varčevanja v bankah, čeprav se je v času razmaha finančnih trgov v letih pred izbruhom svetovne finančne krize vlaganje v vrednostne papirje močno razširilo, veliko Slovencev pa je zaradi vlaganja na bolj tvegane trge nato ob izbruhu krize utrpelo precejšnje zmanjšanje premoženja.

Finančna sredstva gospodinjstev se povečujejo
Finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so po podatkih Banke Slovenije konec letošnjega prvega četrtletja znašala 40,76 milijarde evrov in se od zadnjega trimesečja 2008 vztrajno povečujejo. Od tega je bilo 52 odstotkov v gotovini in denarnih vlogah v bankah in hranilnicah, 29 odstotkov pa v delnicah, enotah investicijskih skladov ter v drugem lastniškem kapitalu.

Stopnja varčevanja gospodinjstev v območju evra je v drugem letošnjem četrtletju znašala 14,3 odstotka, medtem ko je bila v prvem trimesečju 14,5-odstotna, tolikšen je bil namreč delež bruto razpoložljivega dohodka, ki ni šel za končno porabo.

Izrazit porast varčevanja ob izbruhu finančne krize
Porast zniževanja, ki se je začel leta 2001, se je ustavil v prvem četrtletju 2008, krepitev varčevanja pa je bila še posebej izrazita ob izbruhu finančne krize v tretjem četrtletju 2008. V tretjem četrtletju 2009 je nato nekoliko upadlo, se nato za tri trimesečja stabiliziralo, zdaj pa spet pada.

Na državnem statističnem uradu poudarjajo, da je bila stopnja varčevanja v Sloveniji v celotnem obdobju 2002-2008 precej nad povprečjem EU-ja. Tudi v primerjavi z državami v evroobmočju je bila Slovenija v celotnem obdobju nad povprečjem držav v tem območju.

Med državami EU-ja so se leta 2008 z višjo stopnjo varčevanja kot Slovenija pohvalile le še Avstrija (16,53 odstotka), Belgija (16,97 odstotka) in Nemčija (17,61 odstotka).