Letošnji oktober je razglašen za evropski mesec kibervarnosti in tudi v Sloveniji bodo uporabniki spleta deležni opozoril, katere so najpogostejše prevare, ki jih lahko prizadenejo pri preveč lahkomiselnih spletnih dejavnostih.

Vodja slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT Gorazd Božič je pojasnil, da letno zaznajo 2200 incidentov, med katerimi sta dnevno dve ali tri prijave spletnih goljufij. Čeprav so opozorila na t. i. nigerijske spletne prevare, pri katerih neznanci v elektronskih sporočilih napletejo najrazličnejše zgodbe, s katerimi naivneže skušajo prepričati, naj sodelujejo v sumljivih denarnih prenosih, stara vsaj pol drugo desetletje, Slovenci še vedno nasedajo tovrstnim prevaram. Lani je največje tovrstno oškodovanje, povezano z goljufivimi denarnimi ponudbami, v Sloveniji znašalo kar 18.000 evrov.

Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je kot očiten primer spletne prevare predstavila lažno napravo, ki naj bi pomagala pri varčevanju z elektriko. Na spletni strani nakup naprave stane 38 evrov, priporočajo pa jo tudi "slovenski inženirji." Toda, kot je pojasnila Grličeva, so lani prejeli 27 prijav, saj naprava ne deluje. Hkrati so lažne tudi obljube glede vračila denarja nezadovoljnim kupcem, saj je sedež podjetja v državi zunaj EU-ja, kjer potrošniki pri nakupu niso tako zaščiteni, kot so v Sloveniji ali vsaj na območju EU-ja, kjer je za reševanje sporov med trgovci in potrošniki pristojen Evropski potrošniški center.

Varljive spletne domene
Martina Gašperlin iz Evropskega potrošniškega centra je posvarila, da je pri nakupovanju v spletnih trgovinah dobro preveriti, kdo so njihovi lastniki oz. kdo je registriral spletno domeno. Kot primer prevare je predstavila spletno "outlet" trgovino, domnevno nemške modne znamke. Čeprav je imela spletna trgovina nemško končnico .de, je šlo za kitajske ponaredke. Pri njihovem uvozu pa morajo kupci plačati še uvozne dajatve. "Sama domena s končnico .uk, .de ne pomeni, da gre za nemško ali britansko spletno stran. Potrošnik mora preveriti, kdo jo je registriral," je opozorila.

Še bolj tvegani so lahko nakupi zdravil prek spleta, je opozorila direktorica Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Andreja Čufar, saj so zdravila lahko ponarejena in morda vsebujejo učinkovine, ki niso dovoljene ali pa vsebujejo previsoke koncentracije substanc.

Tudi naravne snovi so lahko nevarne
Po njenih besedah je treba biti zelo previden tudi pri t. i. naravnih zdravilih, ki se jim večkrat daje predznak, da gre za varna zdravila. Tudi naravne snovi pa so lahko nevarne. Virtualni ponudniki pozneje izginejo, težave, ki ostajajo, pa so konkretne in ne virtualne, je ponazorila.

Čufarjeva je tudi opozorila, da so številni izdelki, ki jih ponujajo spletni trgovci s spornimi zdravili zgolj kemikalije, ki jim pripisujejo čudežne lastnosti. Vendar te kemikalije velikokrat niso dovoljene niti v kozmetiki, kaj šele v farmacevtiki.

Vsi prisotni pa so poudarili, da ne želijo strašiti potrošnikov pred spletom, temveč želijo zgolj opozoriti, naj bodo zgolj previdni pri nakupih.