V Gazpromu so tako v torek za Dnevnik potrdili, da so končali izdelavo osrednje študije izvedljivosti projekta plinovoda, ki naj bi rusko črnomorsko obalo povezoval z Italijo. "Sprejeli smo tudi odločitev o slovenskem sodelovanju pri projektu," so sporočili iz Gazpromovega oddelka za odnose s tujimi mediji. Čeprav odločitve glede Slovenije uradno niso želeli razkriti, pa naj bi bila med državami, ki so jih v Gazpromu uvrstili na traso plinovoda, po trditvah diplomatskih virov tudi Slovenija.

"Vse aktivnosti napeljujejo k temu, da so odločitve sprejete. Te pomenijo spodbudo za nadaljnji razvoj zemeljskega plina pri nas," je dejal Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi, do pred kratkim sicer bolj znane pod imenom Geoplin plinovodi. Ta je študijo izvedljivosti o tehničnih rešitvah in mogočih trasah plinovoda v Sloveniji izdelala konec lanskega leta, Gazprom pa jo je nato skupaj s podobnimi dokumenti iz drugih držav združil v tako imenovano osrednjo študijo.

Madžarska gradnjo plinovoda zaupala državnemu podjetju MVM Zrt
Naslednji korak bo tako ob hkratnem pridobivanju dovoljenj tudi uradna ustanovitev skupnega podjetja za gradnjo plinovoda, ki bo imelo po dostopnih podatkih štiri direktorje, od tega dva v slovenski "kvoti". "Trenutno želimo na sestankih s partnerji v projektu razpravljati o ugotovitvah osrednje študije izvedljivosti in se dogovoriti o nadaljnjih dejavnostih pri inženirskem delu projekta," so nam še pojasnili v Gazpromu.

Da je Slovenija našla svoje mesto na končnem zemljevidu Južnega toka, je mogoče sklepati tudi iz nekaterih dogodkov v zadnjih tednih. Po poročanju madžarskih medijev naj bi tako tamkajšnja vlada gradnjo plinovoda že zaupala državnemu podjetju MVM Zrt. To, da bo šel plinovod na poti od Črnega morja skozi Bolgarijo, Srbijo in Madžarsko (ruski Surgutneftegaz je od februarja lani pomemben lastnik Mola), logično pomeni, da bo italijansko mejo po kopnem dosegel bodisi v Sloveniji oziroma v Avstriji.

A čeprav je še na začetku leta kazalo, da je Gazpromu s podpisom dogovora z OMV-jem o sodelovanju pri projektu dokončno uspelo "zapreti" tudi Avstrijo, iz naše severne sosede v zadnjih mesecih ni zaslediti novic o nadaljnjih dogovorih glede projekta. Prav nasprotno, zdi se, da so v Avstriji več naporov vlagali v reševanje projekta plinovod Nabucco (ta bi povezoval kaspijski bazen z Baumgartnom v Avstriji), nad katerim naj bi dokončno obupali v zanj ključni državi - Azerbajdžanu.

Je Avstrija vključena v končno traso plinovoda?
Ali je Avstrija vključena v končno traso plinovoda, iz uradnih virov ni mogoče izvedeti, pri dokončni odločitvi pa bi lahko imel pomembno vlogo tudi podatek, da je eden izmed solastnikov krovnega podjetja za gradnjo Južnega toka poleg Gazproma, italijanskega Enija in Électricité de France tudi nemški Wintershall.

Obenem je Gazprom finančno in politično krizo v državah območja evra izkoristil tudi za obsežno politično in diplomatsko ofenzivo na njegovem obrobju. Z njo želi projekt, ki bo zelo verjetno okrepil odvisnost regije od ruskega plina in posledično tudi strateški vpliv največje države na svetu, dokončno "zabetonirati". Miller je tako že ob ponedeljkovem obisku v Srbiji, kjer je odprl novo podzemno skladišče plina, potrdil, da se bo Južni tok začel graditi leta 2013 in da bo dokončan dve leti pozneje.

Poleg morebitnih težav s financiranjem okoli 20 milijard evrov vrednega projekta in poslabšanja energetskih odnosov s Turčijo bi lahko gradnjo upočasnila tudi odločnost Evropske komisije, ki Južnemu toku ne želi dodeliti statusa prednostnega projekta. To bi lahko otežilo delovanje skupnih podjetij v državah EU-ja, katerih solastnik je Gazprom. Rusija je sicer za pomoč pri prepričevanju Unije, ki v skladu s tretjim energetskim svežnjem med lastniki plinovodne infrastrukture - vsaj brez dodatnih pogojev - ne želi videti trgovcev s plinom, pred dnevi zaprosila Francijo.