Po vstopu v Evropsko unijo se je Slovenija uvrstila med države, ki razvojno pomagajo drugim. V Bosni in Hercegovíni smo sofinancirali projekte, ki bodo bistveno okrepili gospodarsko konkurenčnost, s temi vlaganji pa bomo tudi odprli vrata slovenskemu gospodarstvu.

Slovenija je na podlagi mednarodnih zavez za razvojno pomoč dolžna nameniti 0,33 odstotka svojega BDP-ja, letno okrog 40 milijonov evrov. Od tega je 1,5 milijona tako imenovane bilateralne pomoči, ki jo razdeli po lastni presoji. Slovenija to namenja Bosni in Hercegovini. Projekte, ki so do te pomoči upravičeni, izbere Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), program potrdi ministrstvo za finance.

"Večino projektov, ki jih financira CMSR, izvajajo slovenska podjetja. S tem jim zagotovimo vstop na tuji trg, kjer lahko vzpostavijo partnerske vezi. Po eni strani gre za neposredni zaslužek naših podjetij ob donacijah, po drugi razvojna pomoč odpira vrata novim poslom in omogoča trajno prisotnost naših podjetij na tujih trgih. To je pravzaprav naš cilj. Prav zato si prizadevamo za najvišjo kakovost storitev. Ko je bila Slovenija prejemnica pomoči, je nemalokrat prejela tretjerazredno blago, kar je povzročalo veliko nezadovoljstva. Bosni in Hercegovini zato zagotavljamo vrhunsko opremo in strokovnjake. Tako so nekateri laboratoriji v BIH-u zdaj celo boljši od naših," poudarja Gašper Jež, direktor Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj.

"Denar se vrača"
Slovenski Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT) ter Inštitut za meroslovje Bosne in Hercegovine sta se v okviru projektov razvojne pomoči povezala že leta 2007. Plod sodelovanja predstavlja več laboratorijev, ki so ključnega pomena za prodor bosenskih podjetij na tuje trge. Laboratoriji opravljajo nujne meritve, ki so pogoj za pridobivanje potrebnih licenc. Le z ustreznimi certifikati lahko podjetja konkurirajo na zahtevnih tujih trgih.

Leta 2007 so odprli Nacionalni laboratorij za vakuum in tlak. Leta 2011 je BIH pridobil Laboratorij za preizkušanje elektromagnetne kompatibilnosti, Laboratorij za preizkušanje meril električne energije, Nacionalni laboratorij za električne zmogljivosti ter Nacionalni laboratorij za čas in frekvenco. V prihodnjih dneh pa naj bi podpisali še sporazum za projekt na področju merjenja kakovosti goriv.

"V prvi vrsti gre za interes našega inštituta, saj uspešno prenašamo svoje znanje. Seveda pa imajo donacije velik multiplikativni učinek, saj na tuje trge pripeljemo tudi druga slovenska podjetja. Ob donacijah se torej denar vrača v Slovenijo! Zelo pomembno je, da smo prisotni ob gradnji velikih energetskih objektov. Tu je naša priložnost, računamo na posle v obliki remontov. Naš inštitut lahko ob okvarah ocenjuje, ali je neki material še primeren za uporabo ali ne. To so strokovna znanja, ki jih ni preprosto dobiti, BIH pa jih nima dovolj," nam je povedal dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije.

Pred dnevi so v Sarajevu slovesno odprli tudi večnamensko dvorano, ki jo je opremila Slovenija. Donacija je znašala 240.000 evrov, visokokakovostno opremo je zagotovilo podjetje Elan Inventa.