Od ustanovitve pa do lani, ko so ga razrešili, je SIDG vodil Zlatko Ficko.

Nikakršna skrivnost ni, da Ficko in Tomazin, oba doma iz Kočevja, stojita na nasprotnih bregovih, tako da je v družbi pričakovati spremembe, a Tomazin pravi, da se ne bo ukvarjal s preteklostjo: "Slovenski državni gozdovi imajo veliko priložnost, najprej pa bo treba pokazati medsebojno spoštovanje, na neki način narediti morda korak nazaj, pa potem nekaj hitrih skokov tudi naprej."

SIDG ne bo gradil nove upravne stavbe, ki je bila ideja Zlatka Ficka in naj bi stala kar šest milijonov evrov. A rešitev bodo morali najti, saj se jim najemna pogodba izteče konec letošnjega leta. "Iščemo pa možnosti najema poslovne zgradbe sredi Kočevja, ali pa možnost selitve družbe v Kočevsko Reko," pojasnjuje novi direktor.

V prihodnje želijo več posekati sami

SIDG je imel lani za 54 milijonov evrov prometa, posekali so milijon 140 tisoč kubičnih metrov lesa.

"Prevladovali so še vedno iglavci, povprečna cena seveda ni bila ravno najboljša, ker vendarle se je pri cenah na celotnem evropskem trgu poznala situacija zaradi epidemije, in pač to stanje, ki se vleče iz situacije obsežnih ujm iz prejšnjih let," pojasnjuje vodja sektorja prodaje Janez Zafran.

Gozdovi, ki so jih v preteklih letih uničile naravne ujme – žledolom in nato še podlubniki – so večinoma že sanirani. SIDG ima trenutno 309 zaposlenih. Novi direktor napoveduje zaposlovanje, predvsem gozdarjev, saj želijo večji delež sečnje v državnih gozdovih opraviti sami.