V soboto so stanovski praznik z 62. skokom čez kožo že praznovali v Velenju, ko so v rudarski stan sprejeli 36 novincev. Skok čez kožo v Velenju so zaznamovali načrti glede izhoda iz premoga in vpliv opustitve premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini, kjer od leta 1875 deluje Premogovnik Velenje – edini še delujoči rudnik v Sloveniji.

Častni skakalec na 62. skoku čez Kožo minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na prireditvi dejal, da je "Šaleška dolina zrasla na rudarjih in premogu, to ponosno vaš in naš je logo". "Iz črnega v zeleno v svetlo prihodnost skupaj gremo," so nagovor ministra povzeli v Premogovniku Velenje.

Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je v soboto napovedal, da bodo v Šaleški dolini izpolnili vse zaveze Slovenije do EU-ja glede razogljičenja energetike še pred prvotno začrtano letnico 2055, ko Evropa načrtuje ogljično nevtralnost.

V Velenju se po besedah generalnega direktorja Mavca zavedajo, da vseh 2000 zaposlitev, ki jih trenutno omogočajo družbe skupine Premogovnik Velenje, po zaključku odkopavanja ne bo možno ohraniti znotraj okvirov nadaljnjega delovanja podjetja. "Zaradi tega že danes začenjamo z usmerjanjem podpornih dejavnosti na trg, z razvojem novih storitev in ustvarjanjem novih delovnih mest," je dejal Mavec in dodal, da "Šaleška dolina zaradi prestrukturiranja energetike ne sme in ne zmore sama nositi vsega bremena razogljičenja Slovenije na lastnih plečih".

Skok čez kožo od leta 1961

Velenjski rudarji svoj stanovski praznik s tradicionalnim skokom čez kožo novincev praznujejo od leta 1961, ko je v Velenju s šolanjem na industrijski rudarski šoli končala prva generacija mladih rudarjev. Po sobotnem Skoku čez kožo pa bo ob današnjem dnevu rudarjev ob 19. uri pred kavarno na trgu v Starem Velenju potekal promenadni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.

Praznik v ponedeljek praznujejo tudi v Kočevju, kjer bo ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Kočevje potekalo srečanje ob dnevu rudarjev, ki ga v muzeju organizirajo od leta 2006. V Kočevju so rudarski praznik prvič praznovali leta 1955.

Rudnik rjavega premoga Kočevje, ki je svoje rove zaprl leta 1978, je bil desetletja os, okoli katere se je v Kočevju vrtelo vsakdanje življenje. Praznovanje dneva rudarjev so v Kočevju vsakoletno pospremile številne prireditve, kot je promenadni koncert godbe pihal s sprevodom rudarjev, praznik pa je spremljala tudi slavnostna seja. Spomin na čase, ko je bilo Kočevje še rudarsko mesto, pa želijo obuditi s ponedeljkovim dogodkom, so zapisali v pokrajinskem muzeju.