A da ne bo pomote. Ne govorimo o nafti ali o zemeljskem plinu, temveč o geotermalni vodi, ki bi jo lahko v prihodnje uporabili za ogrevanje ali v druge podobne namene.

Ko je pred letom dni raziskovalna ladja Tržaškega inštituta za geofiziko skoraj tri dni plula po slovenskem morju in z zvočnimi sondami prodirala pet kilometrov globoko v zemeljsko skorjo, so pri koprski družbi Harpha Sea vedeli, zakaj so najeli italijanske znanstvenike. Glede na zgradbo zemeljske skorje pod Tržaškim zalivom so sklepali, da se utegnejo tam nahajati pomembne količine tople vode. Leto dni po opravljenih meritvah so analizirali le del podatkov, a ti kažejo, da so imeli prav.

"Spodbudno je, da vemo, da je nekje na tisoč metrih pod morjem mogoče izkoriščati toplo vodo, segreto na približno 40 stopinj Celzija, ki jo naši sosedje v Gradežu že s pridom uporabljajo," pravi Aljoša Žerjal iz koprskega podjetja Harpha Sea.

Podatkov o količini in natančni temperaturi vode še nimajo, vedo pa, da se skriva v 500 metrov debeli apnenčasti plasti, v kateri se zadržuje in segreva. Da je takšna voda uporabna za ogrevanje, so ugotovili tudi v sosednjem Gradežu. "Sosedje v Gradežu so že izdelali vrtine z evropskim denarjem, s katerimi ogrevajo občino in več šol," je dejal Žerjal.

V občini Gradež, kjer geotermalno vodo že izkoriščajo, bodo na račun ogrevanja prihranili kar 1.800 ton nafte letno. Ali dva milijona evrov. Ob takšnih številkah tudi pri nas ne bi smelo manjkati vlagateljev. "Vsekakor zdaj morajo priti na vrsto investitorji - ugotoviti, kaj je vredno vrtati, in pač dobiti sredstva, da se začne to vodo uporabljati," dodaja Žerjal. V nove energetske vire je treba verjeti, meni. Nevarnost, da se takšni projekti ne bi izpeljali, prihaja predvsem od različnih energetskih lobijev, predvsem tistih, ki novih energentov prihodnosti ne obvladujejo.