Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za enotni digitalni trg, Andrus Ansip, je na konferenci izpostavil, da so z razvojem digitalne tehnologije tradicionalni posli dobili nove možnosti dostopa do strank.

Pohvalil je napredek Slovenije na področju digitalizacije, kar je razveselilo ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, saj Slovenija zadnja leta pospešeno vlaga v digitalizacijo. Kot je pojasnil Koprivnikar, ima manjša država v digitalni dobi prednost, saj se lahko hitreje odziva na spremembe. Ravno rezultat digitalne transformacije pa je sodelovalna ekonomija. Koprivnikar je ob tem pojasnil, da spletni posredniki sodelovalne ekonomije predstavljajo zelo preprost način organizacije poslovanja, zagotavljajo hitrejše in učinkovitejše delo ter državljanom odpirajo raznovrstne poslovne priložnosti.

Vlada se zaveda tudi pasti sodelovalne ekonomije
Minister je sicer opozoril, da zaradi pospešene digitalizacije včasih manjka znanja, s katerim bi ustrezno uredili delovanje teh posredovališč. Ključni izzivi, ki bi jih bilo treba na tem področju urediti, pa so po njegovih besedah zaščita delavca, zaščita potrošnika in konkurence ter zaščita države z vidika plačevanja davkov.

Za zavarovanje potrošnikov se je v tem pogledu zavzel tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Prav tako pa bi bilo v tem poslovnem modelu treba poskrbeti za enake vstopne pogoje, za prilagoditev delovnopravne zakonodaje in za ustrezno davčno politiko. Vlada se po njegovih besedah namreč zaveda tako pozitivnih plati sodelovalne ekonomije kot njenih pasti. Zato je njena naloga, da pripravi primerne ukrepe za njeno delovanje, da panoga ne bi postala delo na črno. Vlada je sicer že ustanovila posebno delovno skupino.

Opozorila o prekarizaciji panoge
Za previdnost pri regulaciji so se zavzeli tudi sogovorniki, ki so na panelu predstavili svoje poglede na sodelovalno ekonomijo kot poslovni model. Dirk Pilat iz direktorata za znanost, tehnologijo in inovacije pri OECD-ju je posebej izpostavil tudi pomen varstva potrošnikov.

Tea Jarc iz sindikata Mladi plus pa je ocenila, da t. i. sodelovalno gospodarstvo pravzaprav ne predstavlja sodelovanja, kot bi bilo mogoče sklepati iz naziva, pač pa kvečjemu posredovalno ekonomijo. Panoga po njenem mnenju ne ustvarja novih zaposlitev in varnosti, pač pa je oblika prekarnega dela.

Po mnenju glasnika digitalnih tehnologij Marka Grobelnika sodolovalna ekonomija v svetu obstaja že lep čas. Je pa preskok v zadnjem času kar naenkrat odprl ogromno novih kanalov. Zato je gotovo potrebna tudi ureditev tega področja. Nekatere pozitivne vidike sodelovalne ekonomije pa je poudarila pravnica Janja Hojnik.

V Sloveniji najbolj znana stran Prevoz.org
Sodelovalna ekonomija je hitro rastoča panoga. Leta 2015 je bila vrednost opravljenih storitev sodelovalne ekonomije znotraj Evropske skupnosti 28 milijard evrov, do leta 2025 pa bi ta številka lahko dosegla več kot 500 milijard. Posredovališča sodelovalne ekonomije delujejo na različnih področjih, prevladujejo pa storitve kratkoročnih najemov, prevozov in različnih storitev na domu. Najbolj znani posredovališči v svetovnem merilu sta Airbnb in Uber, v Sloveniji pa Prevoz.org.

Konferenco, ki se nadaljuje z obravnavo tematike z različnih zornih kotov, so pripravili ministrstvo za javno upravo, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Slovenska tiskovna agencija.