Zastopniki T-2 sicer zagotavljajo, da za stečaj družbe ni razlogov. V družbi T-2 so v prvem odzivu na uvedbo stečaja pojasnili, da bodo storitve še naprej zagotavljali nemoteno, tako da ni razlogov za morebitno zaskrbljenost naročnikov.

"T-2 bo kot telekomunikacijski operater še naprej nemoteno zagotavljal storitve svojim naročnikom. Sklep o stečaju družbe, ki ga je danes sprejelo Okrožno sodišče v Ljubljani, uporabnikom T-2 storitev ne bo prinesel nikakršnih sprememb in na nadaljnje zagotavljanje storitev nima vpliva," so zapisali.

Ob tem so odločitev sodišča ocenili kot presenečenje, saj so med postopkom dokazali, da podjetje ni insolventno in izpolnjuje vse ukrepe, skladne z načrtom finančnega prestrukturiranja. Družbeniki T-2 se bodo zato zoper ta sklep sodišča pritožili, javnost pa bodo o vseh nadaljnjih postopkih ustrezno obveščali.

Prepričani o namernem izčrpavanju družbe
Terjatve do družbe imajo Družba za upravljanje terjatev bank, Hypo Alpe Adria Bank in Banka Celje.

Zastopniki DUTB-ja oziroma slabe banke, ki je od NKBM-ja in NLB-ja prevzela za okoli 90 milijonov evrov terjatev do T-2, pravijo, da bi stečaj družbe omogočil enakopravnejše poplačilo upnikov.

Družba namreč ne izpolnjuje svojih obveznosti v postopku prisilne poravnave in ne dosega ciljev, ki so bili zastavljeni v načrtu prestrukturiranja. "Dejstvo je, da dolžnik posluje z izgubo, ki je zelo visoka. Vsak dan, tudi v nedeljo in soboto, povprečno ustvari 7.800 evrov izgube, kar pomeni, da je za upnike vsak dan manj sredstev," je na naroku povedal odvetnik DUTB-ja Grega Peljhan.

Dodal je, da so upniki prepričani, da gre za namerno izčrpavanje. "Zdravo jedro družbe se bo lahko ohranilo tudi v okviru stečajnega postopka in prodalo kot poslovna celota. S tem bodo lahko upniki, ki so z dolžnikom več let skušali doseči dogovor, tudi enakopravno poplačani."

Prisilna poravnava T-2 je stekla januarja 2011, pravnomočna pa je postala februarja 2012, ko je višje sodišče zavrnilo pritožbo Telekoma Slovenije, ki je zahteval stečaj te konkurenčne mariborske družbe. Postopek prisilne poravnave je bil pravnomočno končan junija letos.

Več kot 300 zaposlenih
T-2, ki je bil ustanovljen pred 10 leti, je sicer v drugem četrtletju letos ustvaril 14,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 9,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo se je medtem povečal s 3,1 na 3,4 milijona evrov. V polletju je družba za investicije namenila 5,4 milijona evrov, od tega največ oz. 3,8 milijona evrov za izgradnjo omrežja.

Družba je junija letos doživela menjavo v vodstvu - odstopil je predsednik poslovodstva Sašo Todorović, nasledil ga je Vojko Šiler. Število zaposlenih se je v drugem četrtletju povečalo za sedem, na 309.

Polletje končali s 172.000 naročniki
Število naročnikov se je na četrtletni ravni povečalo za slabih 4.000 oziroma za 2,4 odstotka. Konec junija je imel T-2 tako več kot 172.000 naročnikov.

Po podatkih agencije za komunikacijska omrežja in storitve je konec prvega četrtletja letos zasedal 18-odstotni delež na trgu širokopasovnega dostopa do spleta, pred njim je bil le Telekom Slovenije. Pač pa je bil znotraj tega T-2 z 49,3-odstotnim deležem vodilni ponudnik optičnih priključkov oziroma optike do doma (FTTH) v Sloveniji, postopno vse bolj razširjene tehnologije za širokopasovni dostop do medmrežja.

Namigi o prevzemu Simobila
T-2 se je sicer v preteklosti omenjal kot mogoča tarča za prevzem od drugega največjega slovenskega mobilnega operaterja Simobila, ki sodi pod okrilje avstrijske skupine Telekom Austria in bi s takšnim prevzemom pridobil obsežno fiksno infrastrukturo.

Če bi se ta scenarij uresničil, bi to dodatno prispevalo k pomembnim premikom na slovenskem telekomunikacijskem trgu - poteka namreč tudi postopek privatizacije največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja Telekoma Slovenije, pri katerem se za najverjetnejšega kupca omenja nemški telekom.