Kot je zapisalo sodišče v soglasno sprejeti končni odločitvi, za primer ni pristojno, ker poslovnik sodišča določa, da vladne organizacije ali javna podjetja ne morejo vlagati tožb.

Spomnili so, da je sodišče pristojno za tožbe posameznikov, nevladnih organizacij in skupin posameznikov, ki so jim bile kršene človekove pravice. V primeru LB-ja pa gre za državno banko, kar je že ugotovilo v primeru Ališić, so zapisali sodniki.

Sodniki so tako tožbo zavrnili na procesni podlagi, vsebinsko pa o tožbi niso odločali. V primeru Ališić je sodišče Sloveniji julija lani naložilo poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb in Sarajevo. Po ocenah gre za okoli 300.000 varčevalcev, ki pa bodo v verifikacijskem postopku morali dokazati upravičenost. Slovenija načrtuje, da bo za njihovo poplačilo namenila okoli 385 milijonov evrov.

Milijonski dolg
Glavna podružnica LB-ja v Zagrebu je 21. junija 2007 na sodišču v Strasbourgu vložila tožbo proti Hrvaški, ker ji s pravnimi sredstvi v okviru hrvaškega pravnega reda ni uspelo izterjati terjatev do tovarne IPK Osijek. Po podatkih LB-ja ji tovarna dolguje 422 milijonov hrvaških kun, kar bi bilo tedaj 57,5 milijona evrov.

Za tožbo se je odločila, ker je postopke za izterjavo terjatev do IPK Osijek na Hrvaškem končala in sodba je postala tudi pravnomočna, a je ni mogla izvesti zaradi intervencije hrvaške politike. Takrat naj bi posredoval tedanji hrvaški finančni minister Slavko Linić, ki je dejal, da izvršbe ne bo, dokler LB ne bo poplačal hrvaških varčevalcev.

LB je Hrvaško na sodišču v Strasbourgu tožil, ker mu je bila kršena pravica do premoženja in do poštenega sojenja in ker je bil na Hrvaškem diskriminiran.

Tovarna sladkorja IPK Osijek je sicer le ena od pravnih oseb, do katerih ima LB Zagreb terjatve na Hrvaškem, gre pa za enega večjih dolžnikov.