Prvi mož NLB-ja Draško Veselinovič upa, da se bodo banke v zvezi z Istrabenzom uspele dogovoriti za enoten nastop. Foto: MMC RTV SLO
Prvi mož NLB-ja Draško Veselinovič upa, da se bodo banke v zvezi z Istrabenzom uspele dogovoriti za enoten nastop. Foto: MMC RTV SLO

Potreben bi bil zelo natančen pregled stanja v koncernu, ki ni natančno jasen upnikom.

Draško Veselinovič
Igor Bavčar
Kakšna bo usoda Istrabenza?

Druga možnost je prisilna poravnava, v katero bo moral Istrabenz, če do konca meseca ne bo dogovora glede finančne konsolidacije. Veselinovič v zvezi s stečajem dodaja, da gre za možnost, ki jo lahko sprožijo upniki, a poudarja, da ima v skladu z zakonodajo uprava družbe možnost, da dokaže, da bi bili upniki bolje poravnani v primeru prisilne poravnave.

Veselinovič navija za prisilno poravnavo?
Veselinovič tako meni, da prisilna poravnava "ne bi bila tako slaba rešitev", saj bi omogočila delno konverzijo dolga v lastniški delež in večji nadzor postopkov, "še vedno pa bi bila najboljša zgodba, da bi se banke uspele dogovoriti za neki enoten nastop, saj bi tako največ iztržile".

Pogoj: "Absolutna" zamenjava vodstva Istrabenza

Med pogoji, pod katerimi bi bil NLB pripravljen na morebitno reprogramiranje dolga, je izpostavil "absolutno" zamenjavo vodstva, ki je družbo pripeljalo v ta položaj. "O tem ni nobenega dvoma," je še poudaril. Veselinovič prav tako vztraja pri dodatnih zavarovanjih, ki so vzpostavljena na podjetjih v lasti holdinga, morebitna prodaja njegovih delov pa bi morala biti temeljito organizirana.

Kakšno je stanje v koncernu ni jasno nikomur
Prav tako bi bil nujen tudi "zelo natančen pregled stanja v koncernu, ki ni natančno jasen upnikom", drug pogoj pa je, da vse banke ostanejo upnice v tem koncernu.

Veselinovič je zaradi poteze Unicredita, ki ni podaljšal pogodbe o začasnem odkupu s strani Istrabenza zastavljenih delnic in tako zaščitil svojega interesa, nekoliko razočaran. Neformalni vodja konzorcija 19 bank upnic, predsednik uprave Unicredita France Arhar, bi "moral zastopati interes upnikov, je pa prvi speljal vodo na svoj mlin".

Veselinovič: V tem trenutku je rezervacij dovolj
NLB je banka, ki je bila sanirana z davkoplačevalskim denarjem, zato mora skrbeti, da sredstva, ki so bila vložena v takšna podjetja, v čim večji meri dobi nazaj. Če bo prišlo do trdih scenarijev, bodo to slabše rešitve, meni Veselinovič. NLB naj bi imel 414 milijonov evrov rezervacij na ravni matere in 650 milijonov na ravni skupine, kar je po njegovih besedah "v tem trenutku absolutno dovolj".

Istrabenz NLB-ju dolguje 120 milijonov evrov
Banke se sicer izogibajo vstopom v lastništva podjetij, saj to ni njihova osnova dejavnost, ampak le skrajna možnost glede na določila zakonodaje. "Zavarovanje kreditov NLB-ja do Istrabenza je zatečeno stanje, ki sem ga dobil," je še dejal Veselinovič. NLB ima v konzorciju 19 bank upnic Istrabenza približno 13-odstotni delež, v celotnem kreditiranju države pa je delež NLB-ja od 30- do 40-odstoten.

Istrabenz naj bi NLB-ju po neuradnih podatkih dolgoval okoli 120 milijonov evrov, njegov celoten dolg do 19 bank upnic pa znaša okoli 950 milijonov evrov. Rok za dosego morebitnega reprogramiranja poteče 30. marca.

A. K. K.

Potreben bi bil zelo natančen pregled stanja v koncernu, ki ni natančno jasen upnikom.

Draško Veselinovič
Kakšna bo usoda Istrabenza?