Stečajna upraviteljica Alenka Gril je doslej prodala več zemljišč, stanovanj, poslovnih prostorov in drugih objektov. Največ se je v stečajno maso steklo s prodajo štirih sklopov kompleksa Selo v Paki pri Velenju, skupno skoraj dva milijona evrov.

Med večje premoženje, ki še ni prodano, spada kompleks Cerknica v gradnji, ki ga doslej kljub šestim poskusom prodaje ni kupil nihče. Nova prodaja je predvidena marca ali aprila. Prav tako še niso prodana zemljišča v Mostecu, in sicer zaradi še nedokončane pravde še iz časa pred začetkom stečaja. Prav tako so neprodana številna parkirišča, shrambe in atriji po vsej državi, je pojasnila Grilova.

Kaj so dobili delavci
Delavci so doslej dobili poplačan del prednostnih terjatev, in sicer iz naslova prisilne poravnave. Stroški, nastali med postopkom prisilne poravnave, so skoraj 560.000 evrov do dobaviteljev in dobrih 900.000 evrov do delavcev, ki so bili v Vegradu zaposleni med prisilno poravnavo, to je od 1. septembra 2010 do 5. oktobra 2010, dan pozneje pa se je začel stečaj Vegrada.

Pri izračunu in izplačilih obveznosti za plače zaposlenih je bilo upoštevano, da so zaposleni v letu 2010 del poplačila že prejeli od državnega jamstvenega in preživninskega sklada, zato je morala stečajna upraviteljica ta del plačila nakazati omenjenemu skladu. Zaposleni so tako dobili izplačan del svojih prednostnih terjatev, je še pojasnila.

Ali bodo sploh dobili poplačan preostali znesek prednostnih terjatev, pa upraviteljica v tem trenutku ne more predvideti. Morebitno poplačilo je odvisno od uspeha pri prodaji preostalega premoženja stečajnega dolžnika, v zadnjem rednem poročilu, objavljenem na spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve, navaja Grilova.

Navadne terjatve ne bodo poplačane
Ob tem še pojasnjuje, da je bil v stečaju Vegrada pretežni del premoženja iz otvoritvene bilance zastavljen. Ker priznane terjatve ločitvenih upnikov bistveno presegajo vrednost zastavljenega premoženja, bodo ločitveni upniki poplačani le delno, v nepoplačanem delu bodo njihove zavarovane terjatve postale navadne terjatve. Poplačila navadnih terjatev upnikov pa ne bo, navaja Grilova.

Več kot 500 pravd
Vegrad v stečaju ima odprtih še več pravdnih postopkov, a bistveno manj kot pred začetkom stečaja, ko je bila družba udeležena v več kot 500 pravdnih postopkih. Pravdni postopki potekajo pred sodišči v Sloveniji in na Hrvaškem, v zvezi s postopkom, ki je glede vrnitve premoženja potekal v Srbiji in je bil tam leta 2005 prekinjen, pa sicer teče postopek tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kamor je Vegrad že leta 2007 vložil pritožbo zaradi domnevnega kršenja človekovih pravic.

Vegrad je v stečaju od 6. oktobra 2010. Stečajna upraviteljica je v postopku priznala za okoli 450 milijonov evrov terjatev upnikov, medtem ko je bilo premoženje ob začetku stečaja ocenjeno na okoli 20 milijonov evrov.