Po mnenju ministra Stepišnika bi morali najprej popraviti kapitalsko sliko podjetij, je povedal v intervjuju za Finance. To bi storil s t. i. tretjim lastninjenjem, kjer bi neka državna organizacija, lahko tudi slaba banka, odkupila posojila, dana dobrim podjetjem.
V zameno bi ta agencija dobila lastniški delež v tem podjetju, kar bi podjetjem dalo ustrezno kapitalsko strukturo. Podjetja bi se morala sama prijaviti na razpis za zamenjavo lastništva, agencija pa bi nato prodala svoj delež, lahko tudi takoj po nakupu, je pojasnil minister. Država bi morala po njegovem mnenju prodati državno premoženje in denar preusmeriti v ta projekt ter tako ustaviti padanje BDP-ja.
Stepišnik je prepričan, da če bi imela takšna državna agencija dovolj usposobljene kadre, bi lahko prodajala državna podjetja in na novo pridobljene lastniške deleže in si tako ustvarila nabor naložb. Pri tem ne vidi ovir pri prodaji tujcem.
Adrii nov sveženj državnega denarja, Telekom ostane
Minister se je dotaknil tudi prodaje oz. lastništva velikih podjetij v državnih rokah. Pri Mercatorju bi morala država po njegovem mnenju upoštevati tudi strateški vidik in trgovčevo povezanost s celotno prodajno verigo. Podobno razmišlja tudi pri Telekomu, kjer bi ga tujemu lastniku prodal ob zavezi, da bo razvil omrežje četrte generacije vzporedno z nastankom tovrstnih omrežij v Evropi.
Za Adrio Airways je prepričan, da je dobro podjetje in da bi morala država, kljub večdesetmilijonskim dosedanjim dokapitalizacijam, vanjo vložiti še dodaten denar. Pri tem je dodal, da bi veliko podjetij v takem položaju lahko rešili že s spremenjeno insolvenčno zakonodajo, kjer bi večjo moč dobili upniki.
Cimosova težava je velika zadolženost, ki bi jo lahko rešili prek Sodove dokapitalizacije ali pa prek komercialnega posojila, ki bi se po šestih letih spremenilo v strukturno pomoč, je razmišljal minister. Za posojilo pa bi, tako Stepišnik, lahko jamčila Modra zavarovalnica ali pa DSU.
DDV le skrajen ukrep
Novi minister nasprotuje tudi dvigu DDV-ja, saj bi bil izkupiček na ta račun le okoli 150 milijonov evrov in ga zato vidi le kot izhod v skrajni sili. Kot alternativno pot vidi izplačilo dela plač v javnem sektorju, pri tistih, kjer prejemki presegajo 1.500 evrov, z enoletnimi vrednostnimi papirji in garancijo za plačilo. Hkrati pa je dodal, da bi bila to le ad hoc rešitev.