Konfederacija sindikatov javnega sektorja bo šla v pogovore z vlado brez predsodkov in brez vnaprejšnjih stališč, je pred ponedeljkovo razširjeno sejo Ekonomsko-socialnega sveta na Brdu pri Kranju za STA povedal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj.

Štrukelj pričakuje, da se bo vlada držala predvsem tistega, kar je že podpisala
"Žal ugotavljam, da je dnevni red ponedeljkove seje tak, da najprej predsednik vlade in nato nekaj ministrov povedo svoje, pod točko razno na koncu je pa razprava. To se mi ne zdi najboljši začetek, saj spet kaže na neko predavanje, kjer naj bi nekateri povedali, kako je, drugi pa poslušali," je dejal Štrukelj.

Kot je povedal, pričakuje, da se bo vlada držala predvsem tistega, kar je že podpisala, torej izjave o tem, da enostranskih posegov v plače, pokojnine in socialne transferje brez dogovora s sindikati ne bo. Želi si, da bi v ponedeljek premier Janez Janša pojasnil, zakaj SDS, ki jo vodi, izjave 22. decembra kot edina parlamentarna stranka ni podpisala.

Trenutni položaj v državi je po Štrukljevem mnenju zahteven, a ni tako dramatičen, kot ga prikazuje predsednik vlade. Pričakuje, da bodo lahko dejavno sodelovali in v socialni sporazum vnašali elemente, ki bodo na koncu sicer kompromis, a ne le na račun majhnega človeka in tistih, ki imajo že tako malo.

Janša je v četrtek povedal, da želi, da bi nov socialni sporazum sklenili do 20. junija. Po Štrukljevem mnenju je rok realen, če vladna stran od sindikatov ne bo zahtevala nemogočega. "Začela je z nekaterimi predlogi, ki so nemogoči. Na primer privarčevati 800 milijonov evrov v enem letu, napoved odpuščanj in grožnje s tem, da ne bo denarja za plače policistov in učiteljev. Želel bi si, da bi bili toni bistveno bolj umirjeni in bolj dialoško naravnani," je še povedal.

Beseda bo na ponedeljkovem sestanku tekla tudi o proračunskem razkoraku, vrednem milijardo evrov. Delodajalska stran meni, da vlada tega vprašanja ne sme reševati z dosedanjo prakso zadolževanja, temveč mora sprejeti nove rešitve. Glede sklenitve sporazuma je optimistična.

Hribar Milič: Pričakujemo, da bo vlada končala prakso zadolževanja
Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je v odzivu na napovedano razpravo o razkoraku za STA poudaril, da od ponedeljka pričakujejo samo informacije, na splošno pa, "da bo vlada končala prakso vsakoletnega zadolževanja". "Vsi vemo, da ta denar manjka. Doslej smo za to jemali mednarodna posojila, zdaj pa upam, da bomo želi od tega, kar sami naredimo," je dodal.

"Pričakujem, da bo vlada v okviru svojih ukrepov predstavila, kako nadomestiti ta izpad oz. kako se prilagodili. Dejstvo je, da nimamo več možnosti, da bi nadaljevali način dela in porabe, ki smo ju prakticirali doslej," pa je svoja pričakovanja opisal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole.

Ob začetku pogovorov o socialnem sporazumu je Hribar Milič optimističen. "Mislim, da bo nad nami ves čas prisoten Damoklejev meč krize in da bo to pomagalo, da bomo sprejeli reforme, potrebne za izhod Slovenije iz krize," je dejal. Pri tem je priznal, da sta si delojemalska in delodajalska stran, ki sta pogajanja o izhodiščih socialnega sporazuma začeli že pred časom, trenutno še precej oddaljeni.

"Če se bodo sindikati zavedali gospodarskega položaja Slovenije in razumeli, kaj pomenijo napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (ta je Sloveniji januarja napovedal 0,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda, op. a.), potem pri oblikovanju sporazuma ne bi smelo biti nobenih velikih zapletov in nobenih velikih težav," pa je na tem mestu menil Smole.

Smole: Predolgih diskusij si ne moremo privoščiti
Po Smoletovih besedah je zelo pomembno, da je vlada jasno pokazala ne samo, da se želi usklajevati, ampak tudi uskladiti, in da je čas za to omejen. "Ekonomska slika ta trenutek je takšna, da si ne moremo privoščiti predolgih diskusij, temveč moramo poiskati skupne rešitve v najkrajšem možnem času. Mislim, da ta časovnica to omogoča," je ocenil.

Ključne in najtežje točke sporazuma bodo po oceni Hribarja Miliča povezane z obsegom javne porabe - od česar bodo odvisne tudi določene pravice - in s položajem zaposlenih. V tej luči je izpostavil reformo trga dela, pokojninskega sistema in zdravstva. Manj težav bo z usklajevanjem glede spodbujanja gospodarske rasti in konkurenčnosti, je navedel.