Wall Street se je moral sprijazniti z drugim zaporednim negativnim tednom, saj je Dow Jones med ponedeljkom in petkom izgubil 0,3 odstotka. Skrb pred upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti in bližnjim koncem 2. kroga kvantitativnega sproščanja (QE 2), v okviru katerega bo ameriška centralna bank odkupila za 600 milijard dolarjev državnih obveznic, vlagatelje silita k razmisleku, kako visoko se lahko še povzpnejo vrednosti delnic in surovin.

Kaj napoveduje doktor ekonomije?
Z junijem se bo končal program QE2 in to bo takoj pomenilo manj ohlapno denarno politiko, seveda če ne bo Fed presenetil z idejo o QE3. Surovinski trgi so bili prvi, ki so se začeli tresti: v prvem majskem tednu so bile izgube izjemne, nafta se je pocenila za 16 dolarjev, srebro je z 49,50 strmoglavilo pod 35 dolarjev, baker, ki velja za doktorja ekonomije, je na petmesečnem dnu. Upravljalci premoženja ugotavljajo, da gre za prvi znak, da se je treba začeti umikati iz tveganih naložb.

Tillerson priznava, da je nafta trenutno predraga
Rex Tillerson, prvi mož naftnega velikana ExxonMobil, je pred kratkim priznal, da bi morala biti cena nafte med 60 in 70 dolarji, če bi upoštevali le tržne zakonitosti. Povprečni proizvodnji stroški enega soda nafte naj bi namreč znašali le 11 dolarjev. Da je cena nad 100 dolarji, so kriva naftna podjetja, ki terminske pogodbe vgrajujejo v trenutne cene, svoje pa naredijo še špekulanti, zlasti veliki hedge skladi, ki so že leta 2008 ceno nafte pognali v nebo. Spomnimo, da je bilo treba za lahko nafto plačati že 147 dolarjev.

Trichet: Inflacija dosegla vrh
Na morebiten obrat trenda opozarja tudi evro, ki je padel na 1,4065 dolarja, kar je najnižja vrednost v zadnjih petih tednih. Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet je povedal, da je inflacija v evroobmočju verjetno dosegla vrh, tako da ECB ne bo hitel z višanjem obresti. Povezava med gibanjem ameriške valute in predstavo delniških trgov je velika: kadar dolar pada, delnice rastejo. Znak, da se razpoloženje na borzah spreminja, je tudi pogled na dogajanje v posameznih sektorjih. Ciklični sektor (na primer energetska in surovinska podjetja) izgublja, denar se raje seli v defenzivni sektor, ki se bolje izkaže ob padcu gospodarske dejavnosti.

Najprej Grčija, nato Portugalska in Irska
Kot Demoklejev meč nad borzami visi tudi grška tragedija. Vedno več je špekulacij, da bo morala Grčija prestrukturirati svoj dolg, kar bo povzročilo nemir na finančnih trgih in padanje evra. Pred enim letom je Grčija dobila 110 milijard evrov pomoči, Atene pa so obljubile, da bodo z drastičnimi ukrepi uredile javne finance (dolg je konec lanskega leta dosegel 145 odstotkov BDP-ja) in se do sredine leta 2013 popolnoma vrnile na finančne trge, ki so Grčijo izobčili. Takšen urnik je bil očitno preoptimističen in donos 10-letne obveznice je zdaj celo presegel 15 odstotkov, kar je še več kot pred enim letom. Vlagatelji se očitno pripravljajo na najslabši scenarij. Če bo dolg prestrukturirala Grčija, je pričakovati podobno potezo Portugalske in Irske. V najslabšem mogočem scenariju gre lahko hudo narobe tudi Španiji.

Občuten padec delnic Nove KBM
Vlagatelji na Ljubljanski borzi so željno pričakovali začetek kotacije Nove KBM na borzi v Varšavi, vendar so za zdaj lahko razočarani. Na tedenski ravni so NKBM-jeve delnice pocenile za 6,21 odstotka na zgodovinsko nizkih 8,30 evra. Bonitetna agencija Fitch je mariborski banki znižala bonitetno oceno dolgoročnega tveganja z A- na BBB+. Zgledu Nove KBM naj bi sledila še nekatera podjetja, na primer Krka in Zavarovalnica Triglav.
Novomeški farmacevt je v četrtek sporočil, da je imel v prvem četrtletju za 48 milijonov evrov čistega dobička, kar je dva odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Delnice so se zadnji teden podražile za odstotek, na 59,35 evra.