Predor, ki so ga gradili osem let in povezuje kantona Bern in Raron ter kanton Valais, je namenjen železniškemu prometu, njegova gradnja pa je stala približno 2,6 milijarde evrov. Tovorni vlaki bodo po progi lahko vozili s hitrostjo 160 kilometrov na uro, potniški vlaki pa kar 250 kilometrov na uro. Proga bo primerna za hitre vlake iz Nemčije, Francije in Italije, predor pa bo čas potovanja vlakov čez Alpe med Nemčijo in Italijo s treh ur zmanjšal na manj kot dve uri.

Skozi predor bodo za zdaj vozili le tovorni vlaki, saj je izvajalcem projekta uspelo dokončati le vzhodno cev predora. Zahodno cev naj bi dokončali do 9. decembra, ko bodo skozi predor začeli voziti tudi potniški vlaki.

Slovesnega odprtja predora se je udeležilo 1.000 povabljencev in opazovalcev. Predor je odprl tovorni vlak iz Italije, s katerim se je pripeljal tudi švicarski minister za promet Moritz Leuenberger.

Loetschberg prvak med kopenskimi predori Do zdaj je naziv najdaljšega kopenskega predora pripadel japonskemu predoru Hakkoda Tunnel, ki je dolg 26,5 kilometra, sicer pa je tunel Loetschberg tretji najdaljši predor na svetu. Prvi je Seikan Tunnel na Japonskem, drugo mesto pa pripada Channel Tunnelu med Francijo in Veliko Britanijo, a sta oba speljana pod vodo.