Bernard Brščič z Ekonomske fakultete meni, da je nacionalni interes največkrat zlorabljen termin v slovenskem politično-ekonomskem besedišču. "V ozadju so točno določene interesne skupine, ki so želele na sleparski način pokazat določen interes posameznikov kot obči oziroma nacionalni interes ... Zato so poleg zlorabe sintagme nacionalnega interesa potrebovali še dve stvari, prva je nedelovanje pravne države oziroma odsotnost vladavine prava, druga je dostop do kapitala, ki je bil omogočen z velikodušnim kreditiranjem s strani državnih bank," je prepričan. Zdi se mu tudi, da je težava nacionalnega interesa v tem, da si vsak državljan želi svoj subjektivni interes prenesti v nacionalnega.

Po drugi strani pa Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete pravi, da je nacionalni interes nekaj zelo enostavnega: ne prodaj, česar ti ni treba prodajati. Zadevo je utemeljil tudi z makroekonomskega stališča, kot je dejal za Odmeve. "Donosnost tujih naložb v Vzhodni Evropi je približno od 10- do 11-odstotna, kar pomeni, da tujci ne vidijo nobenega razloga, zakaj bi veliko dobičkov dajali drugim, če jih lahko obdržijo sami. Zakaj bi tujce vabili na področja, ki jih znamo sami upravljati, bančništvo ni pretirano kompliciran posel in to znamo sami delati." Poudaril je, da bi se v primeru lastništva tujcev dobički stekali k njim, kar se je zgodilo na Češkem in Madžarkem, kjer okoli sedem odstotkov BDP-ja v obliki dobičkov odteče v tujino.

Kaj bi morala in česa ne bi smela početi država?
Brščič je ob tem dejal, da je temeljno vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, kaj naj počne država. Želimo si živeti v državi, ki zagotavlja zavarovalniške, bančne in telekomunikacijske storitve in ne zagotavlja udejanjanja temeljnega nacionalnega interesa. Glavna težava Slovenije je po njegovem mnenju to, da država počne stvari, ki jih ne bi smela, ne počne pa tistega, kar bi morala, to je vzpostavitev vladavine zakona.

Mencinger je odvrnil, da sam nima nič proti vladavini zakona, se pa sprašuje, zakaj bi se morala nacionalni interes in vladavina zakona izključevati ter kaj imajo države od tega, če so vse banke v tuji lasti. Dodal je, da imajo tudi v Franciji veliko bank in drugih podjetij v državni lasti, v zadnjem času pa se je pokazalo, da država le ni tako slab gospodar, saj je zasebnik lahko še slabši. Brščič je odvrnil, da je Slovenija, kjer so v ospredju klientelizem, korupcija in kriminal, po definiciji slab gospodar, izhod iz krize pa je po njegovem mnenju mogoč le s privatizacijo in željo, da bi sčasoma prišlo do vladavine zakona.

Ne gre za zlom nacionalnega interesa, pač pa za zlom "casino" kapitalizma
Mencinger je ob tem še dejal, da pri zadnjem dogajanju v zvezi s Pivovarno Laško ne gre za zlom nacionalnega interesa, pač pa za zlom "casino" kapitalizma. Ob tem pojasnjuje, da sta Boško Šrot in Igor Bavčar kupovala delnice za tisoč evrov, potem pa je njihova vrednost padla na 250. Če bi vrednost delnic ostala na tisoč, bi še vedno veljala za velika gospodarstvenika. Dodal je, da je tajkune, ki jih simbolizirata Šrot in Bavčar, pomagala narediti država in jih brez države ne bi bilo.