Trem novim nadzornikom v sicer devetčlanskem nadzornem svetu, ki so bili imenovani prek okrožnega sodišča v Ljubljani, funkcija traja do izvolitve članov nadzornega sveta na skupščini Telekoma Slovenije, vendar največ eno leto od izdaje sklepa, je družba danes, ko je sklep sodišča postal pravnomočen, sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije Aleš Šabeder ter članici Barbara Cerovšek Zupančič in Bernarda Babič so odstopili 19. oktobra. Vzrok naj bi bile trenutne razmere v nadzornem svetu družbe, Šabeder pa je takrat sporočil, da enako ravnanje pričakuje tudi od preostalih nadzornikov. Preostali člani ‒ Barbara Gorjup, Barbara Kürner Čad in Igor Rozman ter predstavniki zaposlenih Drago Kijevčanin, Dušan Pišek in Jana Žižek Kuhar ‒ se za odstop niso odločili.

Domnevna razklanost nadzornega sveta

Po poročanju nekaterih medijev je bil nadzorni svet Telekoma v času Šabedrovega vodenja razklan, Šabeder pa naj formalno niti ne bi podal predloga za menjavo v upravi podjetja, ki jo vodi Tomaž Seljak. Je pa naročal izredne revizije zaradi raznih anonimk. Šabedru naj bi očitali slabo vodenje nadzornega sveta ter vnašanje razdora med njegove člane, zato naj nadzorni svet ne bi užival zadostnega zaupanja. Ena od anonimk proti njemu pravi, da se je želel sam zavihteti na položaj predsednika uprave, zato je slišati ugibanja, da si želi z umikom iz nadzornega sveta dejansko tlakovati pot na vrh družbe.

Predlog za imenovanje začasnih članov nadzornega sveta, s katerimi se ta popolnjuje, je dal Slovenski državni holding (SDH), upravljavec večinskega, 62,5-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Skupščine namreč zaradi epidemioloških razmer ni mogoče izvesti, SDH pa je poleg tega ocenil, da je delovanje nadzornega sveta Telekoma brez treh predstavnikov kapitala praktično nemogoče.

Z odstopom treh nadzornikov je namreč nadzorni svet Telekoma Slovenije izgubil bistvena znanja in kompetence s področja financ, korporativnega upravljanja in vodenja ter organiziranja, ki so jih pokrivali odstopljeni nadzorniki. Tako ni več zagotovljena primerna sestava, delovanje nadzornega sveta pa ne zagotavlja učinkovite nadzora, so v SDH-ju pojasnili sodišču. Dodali so, da je Telekom javna družba, ki izstopa po svoji likvidnosti, velikosti in transparentnosti poslovanja. Stanje v nadzornem svetu pa je z odstopom treh članov takšno, da bi utegnilo povzročiti zmedo v domači in mednarodni investicijski javnosti, s tem pa nastanek škode tako za družbo kot preostalo zainteresirano javnost.

V SDH-ju so še navedli, da je popolnitev nadzornega sveta nujna zaradi izvajanja načrtovanih nalog Telekoma Slovenije do konca tega leta – med njimi so poudarili pripravo in potrditev strateškega poslovnega načrta skupine za obdobje 2021–2025, priprave za večfrekvenčno dražbo 5G, prodajo poslovno nepotrebnih kapitalskih naložb, posodabljanje ocene vpliva epidemije covida-19 na poslovanje družbe ter izvajanje investicij – in preprečitve škode za družbo.

Ker je SDH po presoji sodišča s predlogom za popolnitev nadzornega sveta udejanjal dolžno skrbnost pri upravljanju kapitalske naložbe države, je sodišče njegovemu predlogu ugodilo.

Ustavili prodajo kosovske hčerinske družbe

Iz slovenskega operaterja pa so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da so ustavili prodajo svoje kosovske hčerinske družbe Ipko Telecommunications. Postopek se je tako končal brez izbire kupca, Ipko pa tudi v prihodnje ostaja del skupine Telekom Slovenije.

Ipko, ustanovljen decembra 2007, je z nekaj več kot 500 zaposlenimi vodilni ponudnik fiksnih storitev na Kosovu, pomemben delež ima tudi na trgu mobilne telefonije. Telekom je Ipkov večinski lastnik postal leta 2018, ko je izplačal manjšinske lastnike, nato pa je družbo marca še dokapitaliziral s 15 milijoni evrov. Dejavnosti za prodajo 100-odstotnega deleža je začel julija lani.

Zakaj so se odločili za ustavitev postopka prodaje, v Telekomu Slovenije niso pojasnili. Je pa POP TV pred kratkim poročal, da so pogajanja s ponudniki po letu in pol v sklepni fazi, vendar je ključna težava predvsem bolgarski kandidat, nad katerim ni navdušena ne slovenska vladajoča politika ne Američani, saj bi njegova zmaga lahko močno vplivala na geopolitične odnose.

Ponudniki so bili sicer po informacijah televizije trije. Šlo naj bi za Albania Telekom Invest v lasti bolgarskega oligarha z dobrimi povezavami v Rusiji Spasa Rusova, sklad Southern Europe Equity Fund in enega od najbogatejših kosovskih poslovnežev. Ponudbe naj bi se gibale od 120 do 140 milijonov evrov, vsaj dva od omenjenih naj bi tudi že vplačala šestmilijonsko varščino.