Ob tem se postavlja vprašanje, ali je Termoelektrarna Šoštanj (Teš) upravičena do odškodnine in kako bi jo lahko dobil, pa tudi, ali bodo vpleteni lahko obdržali nezakonito pridobljeno premoženje.

Najbolj čista pot do odškodninskih zahtevkov je ugotovitev ničnosti pogodbe, ki je bila sklenjena med Alstomom in Tešem. Najverjetnejši razlog za to pa bi bili Alstomovi nedopustni prijemi oziroma ponujanje podkupnine pri pridobivanju posla, in to ne glede na to, ali je v pogodbi protikorupcijska klavzula ali ne.

"Za takšne primere niti ni treba , da bi vodili kazenski postopek proti Alstomu kot pravni osebi. Kazenska obsodilna zadeva ni pogoj za takšne odškodninske zahtevke. So pa v praksi razmeroma redki," pojasnjuje Miha Juhart s Pravne fakultete.

Tovrstni zahtevki so redki zato, ker ničnostni razlog običajno bremeni obe strani. Pogosto se ti nato odločita za zunajsodno pot, da bi se izognili medijski pozornosti.

"Stranke se dogovorijo za neko skupno rešitev, predvsem zato, da to prek sodnega odločanja nima širšega odmeva," dodaja Juhant.

To velja tudi v primeru, da bi bil zoper Alstom dejansko uveden kazenski postopek. In kako je s posamezniki, ki so se s poslom nezakonito okoristili? Že dve leti pri nas velja zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Tožilstvo to lahko doseže na sodišču, najprej pa mora uvesti finančno preiskavo, kjer se ugotavlja izvor premoženja.

V tem času lahko tožilstvo zahteva tudi začasno zavarovanje premoženja, ki lastniku onemogoči, da bi ga v tem času prepisal na koga drugega. Za to zadošča le sum, da je bilo pridobljeno nezakonito. Če osumljenec meni, da to ne drži, mora to sam dokazati.

Na specializiranem državnem tožilstvu smo povprašali, ali so bili ti postopki že uvedeni, vendar teh informacij za zdaj še ne dajejo. Prva sodba te vrste pri nas je bila sicer izrečena prav pred mesecem dni, obsojeni pa bo moral državi vrniti slabih 250 tisočakov.

Erna Strniša, Radio Slovenija