Pred njo so pri Economistu po petih uporabljenih merilih uvrstili Dansko.

Analitiki uglednega liberalnega britanskega tednika so za razvrstitev uporabili pet meril, primerjali pa so vrednosti v zadnjem četrtletju 2019 in v tretjem trimesečju lani oziroma v obdobju, za katero so na voljo zadnji razpoložljivi podatki.

Prvo merilo je realna rast BDP-ja, drugo realna rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, tretje rast tečajev delnic po najbolj relevantnem borznem indeksu, četrto rast investicij v osnovna sredstva in peto rast neto javnega dolga v deležu od BDP-ja.

Sorodna novica Nova zadolžitev Slovenije, tokrat za 1,75 milijarde evrov

V družbi Skandinavcev

Prvo mesto je po izračunu na podlagi teh petih dejavnikov zasedla Danska, Slovenija je bila druga, v prvi peterici so bili še Švedska, Norveška in Čile. Prvo deseterico so poleg njih sestavljale Irska, Poljska, Nizozemska, ZDA, Avstralija in Kanada.

Zadnjih pet mest na lestvici so medtem od zgoraj navzdol zasedli Avstrija, Nemčija, Japonska, Združeno kraljestvo in čisto na dnu Španija.

Za Slovenijo so pri Economistu v omenjeni časovni primerjavi navedli 1,2-odstotno realno rast BDP-ja, 10,1-odstotno realno rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, 33-odstotno rast vrednosti delniškega indeksa, 6,8-odstotno rast investicij v osnovna sredstva in povečanje neto javnega dolga v deležu od BDP-ja za 7,4 odstotne točke.

SD: Nekateri podatki niso točni

Slovenija ni med zmagovalkami epidemije covida-19, ima preveliko število žrtev in gospodarske rezultate, s katerimi se ni za hvaliti, to obdobje bo končala z javnim dolgom okoli 80 in več odstotkov BDP-ja, so se odzvali v SD-ju.

Za Slovenijo so pri Economistu navedli povečanje neto javnega dolga v deležu od BDP-ja za 7,4 odstotne točke. Ta podatek pa po mnenju SD-ja ni točen. "Prava številka je dvakrat višja rast deleža dolga v BDP-ju, in sicer 14 odstotkov", so poudarili. Preverbe številk namreč po njihovem mnenju kažejo, da je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat potrjen podatek o deležu javnega dolga v BDP-ju konec leta 2019 65,6 odstotka BDP-ja in konec leta 2020 79,8 odstotka BDP-ja.

"Razlika ali prirast dolga v BDP-ju je torej bila že v letu 2020 kar 14,2 odstotne točke BDP-ja," so navedli. Za leto 2021 pa po njihovi oceni velja, da ima Slovenija sicer enako še vedno zelo visoko rast javnega dolga, ima sicer rast BDP-ja, a ne toliko, da bi se prirast v deležu javnega dolga v devetih mesecih leta 2021 prepolovil glede na prirast v letu 2020.

Zadnji podatki Eurostata, ki še ni objavil podatkov za tretje četrtletje 2021, jih pa je za drugo, kažejo, da delež javnega dolga v BDP-ju konec drugega lanskega četrtletja znaša 77,9 odstotka BDP-ja, so navedli in dodali, da je razlika nekaj manjša, in sicer 12,3 odstotne točke BDP-ja.

Ker podatki Eurostata za tretje trimesečje lani še niso razpoložljivi, SD-ju ni jasno, kaj je upošteval The Economist. "A po podatkih statističnega urada je bil bruto konsolidirani dolg sektorja države kot delež BDP-ja 79,6-odstoten," so opozorili.

Ob tem so dodali, da "to pomeni, da je prirast v izbranem obdobju 14 odstotnih točk BDP-ja, torej dvakrat višji, kot ga izkazuje tabela The Economista". "Kar pomeni, da bi bili v rangu drugih držav, ki so visoko povečale javni dolg – Belgija, Francija, Nemčija – in slabši kot vrsta drugih," so prepričani.

"Če bi držalo, da vlada ima večji fiskalni prostor, kot ga ima, bi zdaj uradno razglasila epidemijo, izvedla ukrepe za omilitev inflacije na področju energetike, zmanjšala DDV, uvedla energetske vavčerje. A vsega tega ni, imamo samo selektivne ukrepe za predvolilne namene in za izbrane skupine," so še poudarili v SD-ju.