Čeprav je slovensko gospodarstvo majhno in njegovo reševanje za evrsko območje finančno ne bi predstavljalo velike težave, bi bil zdrs še ene države "v območje somraka" še kako pomemben, ugotavlja britanski tednik in dodaja, da bi bil morebitni rešilni sveženj za Slovenijo za evropske rešilne sklade drobiž.

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) namreč predstavlja le 0,4 odstotka gospodarstva območja skupne valute. "Evrsko območje ima večje skrbi," so zapisali.

Vseeno bi zdrs še ene države nekaj pomenil, saj bi v primeru prošnje za finančno pomoč Slovenija postala prva nekdanja komunistična država v območju evra, ki bi potrebovala pomoč. S tem bi se znamenje ponosa ob priključitvi evrskemu območju spremenilo v "znak ponižanja".

Tednik izpostavlja zagotovila slovenske vlade, da se država rešilnemu svežnju lahko izogne, a "to je znan refren, tako kot je nesrečna koda, ko je pomoč vendarle potrebna".

Banke največja težava
Avtorji članka omenjajo zahtevano donosnost na 10-letne slovenske obveznice, ki presega sedem odstotkov, in znižanja bonitetnih ocen, ki so jih objavile vse tri največje bonitetne hiše.

The Economist je ponovil že znano dejstvo, da so največja težava Slovenije banke, država pa ob tem zaradi visokih proračunskih primanjkljajev v zadnjih treh letih in naraščajočega dolga ne more pritegniti tujih vlagateljev.

"Slovenija je še ena žrtev pogubne povezave med šibkimi bankami in šibkimi vladami, ki je glavni vzrok neukrotljivosti krize evra." Ne glede na to, ali bo Slovenija na koncu sprejela zunanjo denarno pomoč ali ne, se mora država "resno lotiti bolečih reform", če želi cveteti v klubu, zaključuje tednik.