Država oziroma tedanja vlada se je leta 2007 odločila, da bo deloma privatizirala drugo največjo slovensko banko, mariborski NKBM. 49-odstotni delež je bil dobrohotno ponujen tudi državljanom po ceni 27 evrov za delnico, kar je povzročilo pravo evforijo med nekaj manj kot 100.000 slovenskimi malimi vlagatelji, ki so za nakup delnic čakali tudi v dolgih vrstah.

Večina jih je delnice zadržala, tudi zaradi dejstva, da je država kot prodajalec obljubljala, da vlagatelji, če obdržijo delnice neprekinjeno do 12. septembra 2008, dobijo za vsakih 10 delnic še eno dodatno. Toda borzna vrednost delnice, najvišja je bila 45 evrov, je bila sredi septembra približno 4 evre nižja, kot je za njih plačala množica malih delničarjev.

Vrednost delnice NKBM-ja je od tedaj počasi, a vztrajno padala do današnjih 65 centov. Država pa je na podlagi pretvorbe državnega t. i. hibridnega posojila v delnice NKBM-ja znova postala skoraj štiripetinska lastnica banke oziroma njen lastniški delež znaša približno 79 odstotkov.

Številni mali delničarji se zaradi popolnega razvrednotenja delnic NKBM-ja počutijo opeharjene. Država pa tako ali tako napoveduje ponovno privatizacijo slovenskih bank, med njimi tudi NKBM-ja.

Tožba proti državi zaradi zavajanja?
Društvo malih delničarjev ob tem ponovnem državnem prevzemu NKBM-ja razmišlja tudi o morebitnih tožbah proti državi. Na drugi strani pa upravi NKBM-ja zamerijo tudi precej skopo obveščanje o njenih potezah kot tudi glede forenzične preiskave glede nepravilnosti v preteklem poslovanju NKBM-ja.

Predsednik Malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajko Stanković je povedal, da v društvu s pomočjo pravnikov že proučujejo, ali niso bile navedbe za poziv državljanom, da vplačajo dokapitalizacijske delnice NKBM-ja leta 2007, morda zavajajoče.

"Naši pravniki bodo preučili zakonodajo, ki je veljala v času prospekta in ki velja zdaj, ter ocenili, ali sploh obstaja kakšna možnost, da tožimo Republiko Slovenijo," je povedal Stanković in dodal, da obstaja velik pritisk delničarjev, ki so v dokapitalizacijo vložili več 10.000 evrov, danes pa to ni več vredno.

"Če bi se ugotovilo, da ni moč tožiti države, pa bi bilo treba spremeniti zakonodajo pri drugih tovrstnih javnih prodajah. Nekoga, ki bi tako zavajal, bi imeli možnost tožiti," meni Stanković, ki opozarja, da v MDS-ju glede morebitne tožbe ne želijo biti preveč populistični in da nočejo komu vzbujati lažnega upanja.

Če pa bodo pravniki ocenili, da je tožba zaradi zavajanja mogoča, bodo v MDS-ju preučili, kako najbolj racionalno voditi postopek. Od delničarjev, ki so izgubili nekaj nekaj tisoč evrov, je po Stankovićevih besedah težko pričakovati, da bodo denimo plačali še 500 evrov za sodno takso za pravdni postopek, ki lahko traja več let in je poleg tega treba plačevati tudi stroške odvetnika.

"V tožbo bi šli na nekem vzorčnem primeru, kjer bi bili podkrepljeni z dobrimi pravnimi strokovnjaki, saj lahko pričakujemo, da bi bili na strani države kot NKBM-ja zagotovo vrhunski pravniki," opozarja Stanković.

Delnice NKBM-ja naj bi imelo še okoli 92.000 delničarjev
"Ljudje so bili dolgo časa potrpežljivi, zdaj pa imajo vsega zadosti. V obeh bankah, ki smo ju imeli za temelj slovenskega finančnega sistema, smo se mali delničarji opekli," še pravi predsednik MDS-ja, ki je precej kritičen tudi do uprave NKBM-ja, saj ni bilo nobene razlage, zakaj se je vse to zgodilo in kaj je NKBM naredil, da bi to preprečil. Prav tako pa bi si po njegovih besedah delničarji zaslužili vsaj osnovne informacije, kaj je pokazala forenzična preiskava v banki.