Prvi dan se je enotni tečaj izoblikoval pri 70.990 SIT. Lastnika je zamenjalo 12.120 delnic Telekoma, kar pomeni 860 milijonov SIT prometa. V prvih minutah je bila velika večina poslov sklenjenih pri 73.400 SIT, dva tudi pri 75.000 SIT, nato pa se je krivulja obrnila navzdol. Med 12. in 13. uro, ko se trgovanje konča, je bila cena ves čas pod 70.000 SIT. Dnevni minimum: 69.000 SIT.

Poštena vrednost je 65.000 SIT
"Najbolj se je splačalo Telekom prodati na začetku trgovanja. Pričakovanja na sivem trgu so bila očitno prenapihnjena, trg pa je zdaj pokazal realnejšo vrednost. Menim, da bo cena še padla. Telekomove delnice nad 70.000 se mi zdijo relativno drage v primerjavi s sorodnimi evropskimi podjetji. Poštena vrednost je okoli 65.000 SIT," je za MMC povedal borzni analitik Andraž Grum.

Glede na tržno kapitalizacijo nizek promet
Matej Tomažin meni, da vrednostno obseg prometa ni bil velik, kar je glede na veliko tržno kapitalizacijo Telekoma relativno presenetljivo. Ker na strani povpraševanja v zadnjem delu trgovanja ni bilo večjega zanimanja, ga ne čudi, da je cena padla pod 70.000 SIT. Za prve vtise o predstavi Telekoma smo prosili tudi analitika Abanke Marka Joviča: "Prvi posli so se začeli sklepati po 73.400 SIT, vendar tečaj ni dolgo zdržal na tej ravni, ampak je začel drseti proti 70.000, kjer se je za nekaj čas ustvarila podpora."

Telekom, razkrij podatke!
Po Jovičevem mnenju gre vzroke za padec iskati predvsem v prodajah tistih delničarjev, ki v Telekomu ne vidijo perspektive, kar se je delno pokazalo tudi na uradni predstavitvi za vlagatelj, ki niso mogli pridobiti podatkov o tekočem poslovanju Telekoma oziroma vsaj poslovanje za prvo polovico letošnjega leta, kaj šele, da bi kaj izvedeli o prihodnjem delovanju naše največje telekomunikacijske družbe. "Dokler ne bomo dobili konkretnejših številk o poslovanju družbe, bo Telekom le stežka prebil današnjo odpiralno ceno," je prepričan Jovič.

Država odhaja, a ostaja
Telekom je s prihodom na borzo sicer naredil prvi korak v privatizaciji tega podjetja. Država in oba paradržavna sklada sta trgu ponudila njun 49-odstotni delež, obdržala pa četrtinskega plus eno delnico. Na borzi kotira 6,535.478 navadnih imenskih delnic. Privatizacija bo končana v treh letih in bo potekala v treh korakih. Po uvrstitvi delnic na borzo sledi odprodaja desetih odstotkov delnic podjetja državljanom in 39 odstotkov delnic strateškemu vlagatelju. Kdo bo to, se še ne ve. Med družbami, ki se omenjajo kot morebitni vlagatelji, so avstrijski Telekom, Deutsche Telekom, španska Telefonica, France Telecom, Swisscom, Cable & Wireless in islandski telekom.

Zlati časi telekomov so minili?
Ocenjena vrednost Telekoma je okoli 1,5 milijarde evrov. Po velikosti bo Telekom druga največja družba na Ljubljanski borzi. Od njega je večja samo še Krka. Nekateri analitiki še opozarjajo, da Telekom na borzo odhaja nekaj let prepozno. Zlati časi kot žafran dragih evropskih telekomov so namreč minili, zato bo država zanj iztržila bistveno manj kot bi, na primer, pred šestimi leti. Takrat bi za slovenski Telekom po nekaterih izračunih lahko dobila najmanj še enkrat več denarja kot ga bo zdaj.