Na Ljubljanski borzi v ponedeljek ni bilo sveže rasti. Foto: RTV SLO
Na Ljubljanski borzi v ponedeljek ni bilo sveže rasti. Foto: RTV SLO
Microsoft je prejšnji teden predstavil nov operacijski sistem Vista. Vseeno Microsoftove delnice niso bile med preveč zaželenimi. Foto: Reuters

S Krko je bilo za 2,34 milijona evrov prometa, pri čemer se je enotni tečaj znižal za 1,6 odstotka, vendar se obdržal nad 900 evri. Kar nekaj poslov, posebej ob koncu trgovanja, je bilo sklenjenih pod to mejo. Gorenje in Telekom sta cenejša za odstotek, Petrol pa za 0,15 odstotka. Slovenski borzni indeks (7.241 točk), ki je v torek končal pri rekordnih 7.317 točkah, se je znižal tretjič v zadnjih štirih trgovalnih dneh, tokrat za pol odstotka. V petek je vse kazalo, da je popravek končan, tokrat pa se spet lahko vprašamo, ali je prišel čas za unovčevanje dobičkov in večji popravek po sijajni januarski rasti.

Cinkarna zdaj v nemilosti
V ozadju je cena Droge Kolinske padla do 18,41 evra, kar je 7,5 odstotka pod petkovim tečajem. Večji skok navzgor je uspel le Iskri Avtoelektriki, ki se je podražila za 2,5 odstotka. Finančne družbe niso bistveno spremenile svojih vrednosti. Na prostem trgu je Cinkarna, ki je v četrtek zaradi novice, da se zanjo zanimajo Čehi, silovito porasla, padla drugič zapored, tokrat za deset odstotkov, na 140 evrov. Tudi Heliosu je zmanjkalo sape in je cenejši za poldrugi odstotek (1.260 evrov). Med finančnimi družbami ni bilo večjih premikov. Indeks PIX (5.690 točk) je ostal skoraj nespremenjen.

Američani zadovoljni s prejšnjim tednom
Kljub rahlemu petkovemu padcu, ki ga je zakrivil Boeing, je delniški indeks Dow Jones (12.653 točk) prejšnji teden pridobil 1,3 odstotka. Še nekoliko bolj se je okrepil indeks Nasdaq (2.475 točk), čeprav sta ga v petek obremenila Microsoft (-1,2 odstotka) in Amazon.com (-3,4 odstotka). Ameriškemu gospodarstvu gre dobro, inflacija ne grozi. Sveže poročilo o trgu dela pravi, da so ZDA januarja ustvarile 111.000 delovnih mest. Evropske borze so z mislimi že pri četrtku, ko bosta o morebitni spremembi obrestnih mer odločali tako Britanska kot Evropska centralna banka.

T. O.