
Ameriški potrošnik popušča. Anketa univerze v Michiganu je pokazala, da je indeks potrošniškega zaupanja februarja nepričakovano zdrsnil najnižje v zadnjih sedmih mesecih (na 67,8 točke), na drugi strani pa so inflacijska pričakovanja porasla. Američani pričakujejo, da bo inflacija v naslednjih 12 mesecih dosegla 4,3 odstotka. To so najvišja inflacijska pričakovanja po novembru 2023. Brezposelnost je bila v ZDA medtem januarja štiriodstotna, kar je najmanj po lanskem maju. Povprečna urna postavka se je na letni ravni zvišala za 4,1 odstotka. Pričakovanja so bila postavljena nižje (3,8 %).

Kako oster bo Trump pri carinah?
Seveda je po eni strani dobrodošlo, da plače prehitevajo rast inflacije, vendar pa to spodbuja inflacijo, s čimer ima ameriška centralna banka omejene možnosti pri vodenju ohlapnejše denarne politike. Vse več je možnosti, da bo Fed letos samo enkrat znižal obrestno mero. Prejšnje napovedi so govorile o dveh rezih, začenši z junijem. V petek so zato newyorški delniški indeksi izgubili približno odstotek vrednosti, nekaj pa je k temu pripomogel tudi Donald Trump, ki je v petek napovedal, da namerava prihodnji teden (morda že v ponedeljek) odrediti povračilne carine za več držav, kar bi seveda lahko spet streslo tečaje delnice.
Avtomobilski sektor bo trpel zaradi carin
Ni skrivnost, da so se prej omenjena ameriška inflacijska pričakovanja zvišala ravno zaradi Trumpovih groženj s carinami. Ameriški predsednik se je sicer strinjal z odlogom 25-odstotnih carin na izdelke iz Kanade in Mehike za en mesec, kar je omililo napetosti, ki so bile na Wall Streetu očitne ob začetku tedna. Ključno vprašanje je, kako bo carinska vojna vplivala na inflacijo in kako bo prizadela posel. V avtomobilski industriji so prepričani, da bo vpliv velik. "Brez dvoma bodo imele 25-odstotne carine za izdelke iz Kanade in Mehike velik vpliv na našo industrijo in bodo izbrisale milijarde dolarjev dobička," je bil ob predstavitvi četrtletnih rezultatov neposreden prvi mož Forda Jim Farley.

Ford navzdol, še bolj Porsche
Ford je sicer zaradi napovedanih težav v segmentu električnih vozil razočaral analitike z napovedjo dobička za letošnje leto, delnice so na tedenski ravni izgubile pet odstotkov. Tudi v Evropi so šle ob koncu tedna vrednosti avtomobilskih delnic precej navzdol. Izstopal je Porsche, ki je opozoril, da bodo stroški novih modelov, pa tudi vsi izdatki, ki so povezani z baterijami, načeli dobiček v letu 2025. Delnice so padle za 7,1 odstotka, kar je največ, odkar je Porsche septembra 2022 začel kotirati na borzi.
ECB bo gotovo še zniževal obresti
A vendarle – vseevropski delniški indeks STOXX 600 je zadnji teden na račun spodbudnih poslovnih rezultatov nekaterih podjetij (ArcelorMittal, Novo Nordisk, Infineon ...) pridobil pol odstotka, kar je bil že sedmi zaporedni pozitiven teden. Kar malo presenetljivo, saj ima predvsem Nemčija še naprej težave. Industrijska proizvodnja je decembra v mesečni primerjavi nazadovala za 2,4 odstotka, kar je precej več od pričakovanj (-0,7 %). Evropska centralna banka bo morala še zniževati obrestne mere. Pred dnevi so iz ECB-ja sporočili, da je nevtralna raven depozitne obrestne mere, ki torej niti ne spodbuja niti ne omejuje rasti, med 1,75 in 2,25 odstotka. Trenutno je ECB-jeva depozitna obrestna mera pri 2,75 odstotka.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNU | |
Dow Jones (New York) | 44.303 točk (-0,5 %) |
S & P 500 (New York) | 6.025 točk (-0,2 %) |
NASDAQ (New York) | 19.523 točk (-0,5 %) |
STOXX 600 (Evropa) | 542,7 točk (+0,6 %) |
DAX (Frankfurt) | 21.787 točk (+0,3 %) |
Nikkei (Tokio) | 38.441 točk (-2,4 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 1.952 točk (+1,5 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: 2,87 % (-10 baz. točk) |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: 4,49 % (-5 baz. točk) |
dolarski indeks | 108,1 točke (-0,4 %) |
EUR/USD | 1,0327 (-0,4 %) |
EUR/CHF | 0,9391 (-0,6 %) |
bitcoin | 96.500 USD (-3,8 %) |
nafta brent | 74,7 USD (-1,3 %) |
zlato | 2.860 USD (+2,3 %) |
evribor (6-mesečni; 3-mesečni) | 2,562 %; 2,736 % |

Zlato vse bližje meje 3000 dolarjev
V teh negotovih časih varen pristan ni bitcoin (zelo je bil volatilen zadnji teden in je zgolj za nekaj trenutkov skočil nad 100 tisoč dolarjev), ampak zlato, ki še naprej postavlja sveže rekorde. V petek je bila 31,1-gramska unča že pri 2880 dolarjih in je bila s tem skoraj deset odstotkov nad vrednostjo z začetka leta. Zaradi skrbi, da bo Trump s svojimi carinami prizadel tudi trgovanje s plemenitimi kovinami, večji vlagatelji vse bolj selijo svoje fizično zlato iz Evrope v ZDA, kar pomeni določen šok na strani ponudbe. Na dobavo fizičnega zlata je treba čakati tudi do osem tednov, je poročal Financial Times. Iz Švice je šlo v ZDA decembra kar 64 ton zlata, praznijo se tudi zlate rezerve v Londonu. Newyorška terminska borza COMEX je medtem zaloge zlata decembra okrepila za 123 ton, januarja pa za dodatnih 290 ton. To je največja mesečna rast po maju 2020 oziroma vrhunca epidemije. Trenutno ima COMEX shranjenih več kot 1000 ton zlata, 75 odstotkov več kot na začetku novembra oziroma ob Trumpovi zmagi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje