Iz ruskega energetskega velikana Gazprom so danes sporočili, da so od nemške družbe Siemens zahtevali vrnitev turbine, ki jo je podjetje popravilo v Kanadi. S tem naj bi zagotovili delovanje trenutno zaprtega plinovoda Severni tok, po katerem teče ruski plin v Evropo.
Med 11. in 21. julijem je namreč zaradi rednih vzdrževalnih del, ki so se napovedovala že nekaj časa, zaprt plinovod Severni tok 1, ki je v večinski lasti ruskega Gazproma. Ta je sporočil, da se izvajajo vzdrževalna dela na kritičnih predelih plinovoda pod Baltskim morjem, da bi bila dobava plina zanesljiva.
Kljub zahodnim sankcijam proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino je Kanada privolila, da družbi Siemens Canada izda dovoljenje za popravilo turbine, ki ga je opisala kot časovno omejeno in z možnostjo preklica. Vendar v Gazpromu trdijo, da niso prejeli nobenih zagotovil, da bo turbina poslana nazaj.
Vsakoletna dela na plinski povezavi so sicer načrtovali že pred časom, vendar po poročanju DPA obstaja bojazen, da bo Gazprom zaradi izredno slabih odnosov med Rusijo in EU-jem izkoristil priložnost in preprosto prekinil oskrbo.
Ruski medij Kommersant je nato sporočil, da je bila turbina v nedeljo poslana v Nemčijo, čez pet ali sedem dni pa da bo dostavljena v Rusijo.
Popravljeno turbino, ki se uporablja za pretok ruskega plina v Nemčijo po plinovodu Severni tok, naj bi dostavili z letalom, in ne z ladjo, kot je bilo sprva načrtovano. V Nemčiji naj bi jo glede na današnje poročanje ruskega časnika Kommersant naložili na trajekt, potem pa jo Rusiji dostavili po kopnem preko Finske.
Iz Berlina so sporočili, da so se za hitro dostavo odločili, da Rusija ne bo več imela izgovora za zmanjšan obseg dobave. Gospodarsko ministrstvo Roberta Habecka zaradi varnosti ni želelo izdati lokacije turbine, je pa predalo zagotovilo Siemensa, da delajo vse, kar je v njihovi moči, da bo turbina čim prej dostavljena in nameščena na svoje mesto.
"Delamo vse, kar lahko, da ne bi bilo več izgovorov. Po naših informacijah gre za nadomestno turbino, ki je bila namenjena za septembrsko uporabo," je dejala tiskovna predstavnica nemškega gospodarskega ministrstva.
Iz Azerbajdžana v EU še več plina
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa naj bi danes v Bakuju sklenila dogovor o zvišanju izvoza zemeljskega plina iz Azerbajdžana v EU po plinovodu Južni plinski koridor.
S tem bi države članice EU-ja zmanjšale svojo odvisnost od ruskega plina, hkrati pa bi lahko rešil pomisleke glede oskrbe z zemeljskim plinom po Severnem toku 1, ki ima, kot rečemo, od prejšnjega tedna redno vzdrževanje.
"Strani si prizadevata dvostransko poslovanje z zemeljskim plinom, vključno z izvozom v Evropsko unijo, po južnem plinskem koridorju, in sicer najmanj 20 milijard kubičnih metrov plina letno do leta 2027, v skladu s komercialno upravičenostjo in tržnim povpraševanjem," piše v dokumentu.
Moskva zmanjšala dobavo plina
Moskva je v zadnjih tednih že zmanjšala dobavo plina za 60 odstotkov in za to krivila odsotnost turbine. Po današnjih navedbah ruske tiskovne agencije Tass je oskrba s plinom prek ukrajinske plinske postaje Sudža nemotena, trenutna količina plina, dobavljenega po tem plinovoduu, pa je 41,6 milijona kubičnih metrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje