Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta doseglo predkrizne ravni, so se nadaljevala tudi v prvem četrtletju letos. Izvoz blaga v države EU-ja se je v primerjavi s četrtletjem prej še povečal, večja je bila tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti, je v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo zapisal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

S sproščanjem nekaterih omejitvenih ukrepov se je februarja začelo okrevanje v storitvenih dejavnostih, kljub temu pa nekatere še naprej ostajajo močno prizadete. Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah, vključno z gostinstvom, ki pa ostaja na znatno nižji ravni kot pred epidemijo.

Sočasno se je februarja in marca precej okrepila poraba gospodinjstev, predvsem v trgovini na drobno z neživili in z živili ter v trgovini z motornimi vozili. To pa je vplivalo na znižanje obsega vlog gospodinjstev v bankah, nekoliko se je tudi povečal obseg posojil.

Zaostritev omejitvenih ukrepov na začetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, medtem ko je izvozni del gospodarstva tudi tokrat manj prizadela.

Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, a se postopoma izboljšujejo, še ugotavlja Umar. Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo in je bilo približno deset odstotkov nižje kot pred letom. Število delovno aktivnih medtem od lanskega maja ostaja na približno nespremenjeni ravni.

Rast cen življenjskih potrebščin se je aprila drugi mesec zaporedoma precej povečala. K temu so največ meri prispevale medletno višje cene energentov, kar je predvsem posledica rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih lani aprila ter vladnih ukrepov, s katerimi je bil lani del odjemalcev začasno oproščen plačevanja prispevkov za porabo električne energije.

Glede stanja javnih financ Umar ugotavlja, da se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja v prvem četrtletju letos zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in ukrepov za blažitev posledic epidemije močno povečal. Ob rasti plač, ki je bila okrepljena zlasti zaradi izplačil dodatkov v času epidemije, so bili višji kot pred letom prihodki iz socialnih prispevkov in dohodnine, prav tako nedavčni prihodki.

Ugodne napovedi veljajo za celotno območje evra, kjer se je v prvem četrtletju gospodarska aktivnost nekoliko skrčila. Številne države so namreč zaradi naraščanja okužb z novim koronavirusom na začetku leta podaljšale oziroma zaostrile omejitvene ukrepe. Med največjimi gospodarstvi evrskega območja in hkrati našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami je bila aktivnost v začetku leta najbolj prizadeta v Nemčiji.