Od jeseni se je negotovost glede oskrbe z energenti in cenovnih gibanj zmanjšala, skladno s tem so se izboljšali obeti za gospodarsko rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki pa bo zlasti letos in tudi v prihodnjih dveh letih precej nižja kot lani, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.

"Spodbuden je podatek o rasti bruto domačega proizvoda v zadnjem lanskem četrtletju, ki je v Sloveniji in evrskem območju nekoliko presegla pričakovanja, kar predvsem odraža odpornost gospodarstev ter učinke sprejetih dogovorov in ukrepov za blaženje energetske krize na kazalnike zaupanja in umirjanje cen energentov. Poleg gospodarskih razmer v mednarodnem okolju bodo v Sloveniji na gospodarsko dejavnost tudi letos vplivale fiskalne spodbude," je dejala.

Urad pričakuje nadaljnjo zmerno rast naložb, podprto z javnimi sredstvi in sredstvi EU-ja, ter šibko rast izvoza in zasebne porabe, ki pa bosta ponovno hitreje naraščala v drugi polovici leta. "Rast zunanje menjave in izvoznega sektorja se bo letos upočasnila skladno z umirjanjem rasti gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in nadaljnjimi stroškovnimi pritiski, ki pa se v zunanjem okolju zmanjšujejo," je navedla Bednaš in dodala, da bo zasebna poraba letos naraščala bistveno počasneje kot lani, ko je bilo še opazno močno okrevanje po epidemiji.

Znižanje inflacije proti dvema odstotkoma šele po letu 2024

Letos Umar pričakuje postopno umirjanje inflacije, ki bo v prvih letošnjih mesecih ostala razmeroma visoka. Ob odsotnosti zunanjih šokov se bo prihodnje leto inflacija nadalje postopno umirjala, proti dvema odstotkoma pa bi se lahko znižala šele po letu 2024, so navedli. Potem ko je bila v povprečju lanskega leta inflacija 8,8-odstotna, Umar za letos pričakuje 7,1-odstotno, za leto 2024 4,2-odstotno in za leto 2025 2,4-odstotno povprečno inflacijo.

"Razmeroma visoka inflacija, zlasti v prvi polovici leta, in zaostreni pogoji kreditiranja bodo še naprej slabili kupno moč gospodinjstev in zavirali hitrejšo rast njihove porabe. Sicer skromno rast zasebne porabe pa bodo podpirali visoka raven zaposlenosti in zmerna rast plač, še nekoliko nižja stopnja tekočega varčevanja ob sicer visokem stanju privarčevanih sredstev in vladni ukrepi za blažitev rasti cen energentov," je dejala Bednaš.

Sorodna novica Letna inflacija v evrskem območju februarja ob malenkostnem padcu 8,5-odstotna

Višje cene storitev bodo letos pomembno prispevale k inflaciji, tudi prispevek cen hrane bo še razmeroma visok. Na Umarju pričakujejo njihovo postopno nižjo rast. "Prispevek cen energentov naj bi bil letos v odsotnosti zunanjih šokov v povprečju leta manjši, prav tako naj bi se postopoma umirjala tudi rast cen neenergetskega industrijskega blaga," je povzela.

Rast zaposlenosti in padanje brezposelnosti se bosta letos umirila, veliko pomanjkanje delovne sile pa tudi v prihodnjih dveh letih ne bo dopuščalo vidnejše rasti zaposlenosti, predvidevajo na uradu. Realna rast povprečne bruto plače bo letos spet pozitivna, proti koncu obdobja napovedi pa se bo še okrepila. V zasebnem sektorju bodo na rast povprečne plače po navedbah direktorice Umar vplivali nadaljnji pritiski s trga dela ob pomanjkanju kadrov, v precejšnji meri pa tudi januarsko povišanje minimalne plače. Na razmeroma visoko rast plač v javnem sektorju pa bo vplivala tudi uresničitev lanskega dogovora s sindikati javnega sektorja, je povedala.

Ob tveganjih za nižjo rast tudi možnosti, da bo ta višja od napovedi

Kot poudarjajo na Umarju, so tveganja za uresničitev napovedi zaradi manjše negotovosti v mednarodnem okolju manj izrazita in bolj uravnotežena kot pred nekaj meseci. Kljub temu negotovost še vedno ostaja velika, povezana pa je predvsem s potekom vojne v Ukrajini in razmerami na energetskih trgih. Med tveganji za nižjo gospodarsko rast so tudi morebitno daljše vztrajanje inflacije na visoki ravni, vplivi podnebnih sprememb ter geopolitične in pandemične razmere.

Obstajajo pa možnosti, da bi bila gospodarska rast na svetovni ravni, v EU-ju in v Sloveniji višja od osrednje napovedi. Hitrejše zniževanje inflacije od predvidene bi privedlo do manjšega zaostrovanja denarne politike, kar bi pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost. Med možnimi vzroki za višjo rast mednarodne institucije omenjajo višjo zasebno porabo, spodbujeno s trošenjem prihrankov iz pandemije. Pozitiven vpliv bi imelo tudi še učinkovitejše črpanje sredstev EU-ja, je naštela Bednaš.

Finančni minister: Napoved spodbudna, a tveganja in negotovosti ostajajo

Z Umarjevo spomladansko gospodarsko napovedjo se je na seji seznanila tudi vlada. Napoved je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča spodbudna, a tveganja in negotovosti ostajajo, zato so v vladi previdno optimistični. Spomnil je, da se tudi za evropsko gospodarstvo najhujši scenariji očitno ne bodo uresničili. Gospodarski obeti so namreč, sodeč po zadnji napovedi Evropske komisije, boljši kot jeseni lani, EU pa bo letos imel boljšo rast. Tudi Nemčija, ki je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, naj bi se po napovedih komisije izognila recesiji.

Po ministrovih besedah je spodbudna tudi napoved letošnje inflacije. Višje cene storitev in hrane bodo letos še pomembno vplivale na visoko inflacijo, dobra novica pa je po Boštjančičevih napovedih, da bo vpliv cen energentov manjši kot preteklo leto.

Posodobljena tabela napovedi rasti BDP-ja za Slovenijo domačih in mednarodnih ustanov: