Upravni nadzor v Lekarni Ljubljana je pokazal neskladnost bilančnih podatkov iz letnih poročil za 2007-2010, so sporočili z ministrstva za zdravje. Zavod je ustvarjal presežke tudi iz naslova javne službe in ne samo iz naslova tržne dejavnosti, je ugotovila komisija ministrstva za zdravje, ki je izvedla upravni nadzor.

V nadzoru pridobljeni podatki izkazujejo višje prihodke od izvajanja javne službe, kot jo izkazujejo v bilancah letnih poročil, za tržni del dejavnosti pa izkazujejo nižje prihodke kot uradni bilančni izkazi, so pojasnili na ministrstvu. Razlike so tolikšne, da podatki iz poročil o poslovanju Lekarne Ljubljana po oceni komisije niso pravilni in ne odražajo dejanskega prometa niti z zdravili na recept in brez recepta niti z blagom, ki se uvršča v tržno dejavnost.

Prikazani promet iz naslova javne službe je v letnih poročilih na letni ravni nižji za več kot 4,4 milijona evrov, v štirih letih pa približno 16,5 milijona evrov. Iz naslova tržne dejavnosti pa je prikazani promet višji za več kot 7,4 milijona evrov letno, v štirih letih približno 24,7 milijona evrov. Navedeno pomeni, da je zavod ustvarjal presežke tudi iz naslova javne službe in ne samo iz naslova tržne dejavnosti.

"Lekarna Ljubljana kot osrednji cilj zasleduje dobiček"
Sredstva v višini okoli 22 milijonov evrov, ki jih je javni zavod Lekarna Ljubljana nakazal Mestni občini Ljubljana v obdobju od julija 2007 do decembra 2009, so izvirala delno iz sredstev, pridobljenih od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zato gre v tem primeru po mnenju komisije za nenamensko porabljena sredstva.

Kot so pojasnili na ministrstvu, ciljno vodenje Lekarne Ljubljana ni skladno z namenom zakona o lekarniški dejavnosti in zakona o zavodih. Lekarna Ljubljana kot svoj osrednji cilj poslovanja zasleduje povečevanje prodaje blaga, zaslužka in dobička, med drugim tudi z zdravili brez recepta, posledično pa večanje prihodkov in dobička tudi iz naslova javne službe, so ugotovili. To je po navedbah ministrstva razvidno tudi iz njihovih poslovnih načrtov, kjer kot osrednjo nalogo navajajo doseganje zastavljenih ciljev, kot so povečanje prodaje blaga, večji zaslužek in dobiček.

Neustreznost ciljnega vodenja po navedbah ministrstva potrjujejo tudi vse nadaljnje ugotovitve upravnega nadzora. Ustanovitev družbe LL Grosist z vplačilom ustanovitvenega vložka od Lekarne Ljubljana predstavlja kršitev zakona o javnih financah. Javnim zavodom namreč ni dovoljeno vlaganje sredstev za odplačno pridobivanje kapitalskih naložb, v tem primeru vplačila ustanovitvenega vložka.

Obvezno strokovno in neodvisno izobraževanje oz. izpopolnjevanje strokovnih lekarniških delavcev se ne izvaja v skladu s predpisi. Pod nazivom "strokovnega izobraževanja" se namreč izvaja tudi oglaševanje strokovni javnosti. Neodvisno strokovno izobraževanje in strokovna neodvisnost lekarniških delavcev tako nista zagotovljeni, je ugotovila komisija.

Komisija bo o ugotovitvah seznanila pristojne institucije
Komisija je ugotovila še opustitev dolžnega ravnanja ob svetovanju, ker uporabnikom lekarniških storitev ne dajejo vedno pojasnil o razliki med zdravilom in prehranskim dopolnilom. Nadzor je tudi pokazal, da sistem nagrajevanja zaposlenih ne sledi določilom kodeksa lekarniških strokovnih delavcev. Nagrajuje predvsem individualno uspešnost po sistemu "več prodaš več dobiš".

Na podlagi navedenega bo komisija ministrstva za zdravje s svojimi ugotovitvami seznanila Lekarniško zbornico Slovenije, Urad RS za varstvo konkurence, Računsko sodišče, Komisijo za preprečevanje korupcije in ministrstvo za finance. Komisija ministrstvu za zdravje predlaga tudi spremembe zakonodaje s področja lekarniške dejavnosti in zdravil, ki urejajo področje lekarn in veledrogerij, da bi dosegli višjo raven javnega zdravja v Sloveniji.

Sklep o upravnem nadzoru je ministrstvo za zdravje sprejelo 6. junija lani.