Ker poučuje podjetništvo na Srednji ekonomski šoli Ljubljana, je začutil potrebo, da podjetništvo približa čim več mladim. V podjetniškem inkubatorju, ki ga je poimenoval Ustvarjalnik, bo s pomočjo mentorjev štiri mesece brezplačno vodil usposabljanje štirih ekip, kar bo morda na koncu preraslo v pravo podjetniško idejo.

"V Ustvarjalniku želimo vrata odpreti vsem tistim, ki imajo zanimive ideje ali posebna znanja, ki bi jih hoteli tržiti, a tega zaradi pomanjkanja znanj, izkušenj in spodbude sami niso uspeli narediti," je povedal Goljar, ki želi svoje navdušenje in podjetniške izkušnje prenesti še na mlade. Odziv na razpis je bil izjemen, saj so v manj kot mesecu dni prejeli 32 prijav. Štiri izbrane podjetniške projekte bodo javnosti predstavili do 1. marca.

Kaj so osnovne značilnosti vašega Ustvarjalnika?
Ustvarjalnik je podjetniški inkubator, namenjen mladim. Mi mu pravimo podjetniški peskovnik, saj bo svoja vrata odprl vsem tistim, ki bi si želeli stopiti v svet podjetništva, a si do zdaj še niso upali narediti prvega koraka. Bodočim podjetnikom bomo dali na voljo opremljeno pisarno, pomagali jim bodo izkušeni podjetniški mentorji, poskrbeli bomo, da lahko mladi svoje poslovne ideje testirajo na trgu, ne da bi bili prisiljeni v ustanovitev lastnega podjetja, ekipa v Ustvarjalniku pa se bo predvsem potrudila, da pripravimo čim bolj spodbudno okolje za poslovne začetke.

Izobraževanje bo trajalo štiri mesece. Bo delo potekalo vsak dan, tudi konec tedna?
Delo v Ustvarjalniku bo zasnovano po modelu podjetniških pospeševalnikov iz ZDA, kot sta Y Combinator ali TechStars, kar pomeni, da bomo ekipam dali vse materialne pogoje, da svoje ideje uresničijo, obenem pa jim bomo stali ob strani z ekipo mentorjev, izkušenih podjetnikov s številnimi kontakti, ki jim bodo pomagali z nasveti in vzpodbudo. Ker se osredotočamo na podjetnike začetnike, pa bomo v cikel vključili tudi intenzivno podjetniško delavnico, kjer bomo vkjučenim ekipam predali poslovna znanja in jim predstavili sodoben podjetniški način razmišljanja in delovanja. Podjetniki dobro vedo, da je potrebno za uspeh v poslu veliko truda in da ustaljen urnik v mladem podjetju ne obstaja. Od vsake ekipe posebej je odvisno, kako intenzivno se bo dela lotila, a prepričan sem, da bo kar veliko delovnih nedelj.

Se bodo vključili tudi starejši, ne le srednješolci?
Seveda, pojem "mladi podjetnik" razumemo kot posameznik, ki se je šele začel ukvarjati s podjetništvom. V Ustvarjalniku želimo vrata odpreti vsem tistim, ki imajo zanimive ideje ali posebna znanja, ki bi jih hoteli tržiti, a tega zaradi pomanjkanja znanj, izkušenj in vzpodbude sami niso uspeli narediti. Opažamo, da je takšnih ljudi zelo veliko, saj so podjetniška znanja dokaj težko dosegljiva, če nisi ravno odraščal v podjetniški družini ali pa se vpisal na ekonomsko šolo oziroma fakulteto. Drugje žal takšnih znanj ni mogoče pridobiti.

Kakšne učence pričakujete, kdo je najbolj zaželen?
Iščemo inovatorje, izumitelje, ljudi s posebnimi talenti in veščinami, vse tiste, ki imajo ideje, ne glede na to, kako nore so. Vsem njim želimo dati orodja, da ideje uresničijo in s tem tudi nekaj zaslužijo. Pa ne zgolj zato, ker bi želeli ustvarjati milijonarje, temveč ker jim na tak način pomagamo do varne zaposlitve, hkrati pa ustvarjamo pozitivne učinke za našo skupnost.

So med prijavljenimi tudi takšni, ki nikakor ne dobijo zaposlitve in bodo želeli v vašem ustvarjalniku dodelati idejo in dobiti izkušnje za samostojen prodor?
Kar nekaj. Vzrok za to je precej preprost. V naši državi smo sicer začeli zelo promovirati podjetništvo in samozaposlovanje kot eno od oblik boja proti nezaposlenosti, vendar se tega ne lotevamo dovolj dobro. Obstaja namreč precejšnja vrzel v podpornem okolju za podjetništvo. Imamo ogromno subvencij, nepovratnih sredstev, bančnih garancij in inkubatorjev za mlada podjetja, vendar zanje lahko kandidirajo samo podjetniki, ki so že prišli tako daleč, da so ustanovili svoje podjetje in razvili svoj produkt. Pozabljamo pa, da je treba nekako priti do te točke, nekako je treba dobiti poslovno idejo, nekako je treba zbrati pogum za skok v posel, nekako je treba razdelati svoj poslovni model. Tu je podpore premalo in to je eden glavnih razlogov, zakaj smo se lotili projekta Ustvarjalnik.

Kakšna bo vaša vloga? Kako boste simulirali podobne razmere, kot so v resnici na trgu?
Sem vodja Ustvarjalnika in vseh njegovih projektov, zato bom zelo tesno vpleten v vodenje štirimesečnega programa inkubiranja. A kot rečeno, tu ne gre za klasično delavnico, kjer bi nekdo predaval, poslušalci pa bi si tiho delali zapiske. Podjetništva namreč ne moremo naučiti v razredu. Zato smo pripravili mentorski program, kjer udeleženci razvijajo svojo lastno poslovno idejo, naša ekipa pa jim pomaga navezati stike s potencialnimi kupci in partnerji iz našega kroga poznanstev, jim svetuje in pomaga s konstruktivno kritiko njihovega dela … Izobraževalne vsebine, ki jih bomo pripravili udeležencem, pa bodo povsem prilagojene njihovim potrebam. Če bomo ugotovili, da jim bo manjkalo znanj s področja trženja, jim bomo pripravili seminar s tega področja ...

Kaj bo končni rezultat?
Končni rezultat mentorskega cikla ne bo opravljena simulacija in napisan pisni elaborat, kako bi se posla lotili, ampak bodo v teh štirih mesecih mlade ekipe dejansko razvile svoj izdelek, pristopile na trg, poiskale kupce, partnerje in, to si močno želimo, dosegle stabilno poslovanje, kar jim bo omogočilo ustanovitev podjetja. Ideja za takšen pristop je nastajala kar nekaj let.

Imate dovolj izkušenj, da bo projekt lahko uspel?
Odkar sem sam začel svoje prve podjetniške poskuse, opažam, da sem v veliki prednosti, saj sem odraščal v podjetniški družini. Ta izkušnja mi ni dala samo znanja, ampak tudi drugačen način razmišljanja, ki se je razlikoval od razmišljanja mojih kolegov, ki niso imeli stika s podjetništvom. Tudi zaradi tega sem svoje prve poslovne korake naredil že pri osemnajstih in nato do danes sodeloval pri ustanovitvah še treh podjetij. Zadnjih pet let imam zelo zanimivo izkušnjo vodenja podjetniških krožkov od osnovnih do srednjih šol. Trenutno poučujem podjetništvo na Srednji ekonomski šoli Ljubljana in kot predavatelj skušam približati podjetništvo mladim v Sloveniji in na tujem.

Kdo vse se vam je še pridružil pri vaši ideji?
Najprej ravnateljica Srednje ekonomske šole Andreja Preskar, ki je verjela v našo idejo in nam brezplačno odstopila prostore, kjer delujemo, nato pa nam je uspelo privabiti še odlično ekipo podjetniških mentorjev. To so predvsem uspešni mladi podjetniki, ki lahko svojim vrstnikom najlažje osvetlijo podjetniški svet: Maja Švener in Gregor Koprivnik, ustanovitelja podjetja Ličila.si, Gorazd Prah iz agencije Mojedelo.com, Andraž Gavez, ustanovitelj podjetja MojaČokolada, ter Borut Borštnik, direktor Zavoda Mladi podjetnik. Kot strokovna avtoriteta in vir izkušenj pa z nami kot zadnji član mentorske ekipe sodeluje še dr. Jaka Vadnjal, dekan Gea College, fakultete za podjetništvo.

Se ne bojite, da bo vse skupaj še vedno preveč temeljilo na teoriji in da delavnice ne bodo preveč podobne realnim razmeram?
Seveda ne. Iskreno, bolj se bojimo obiska davčne inšpekcije, saj bomo ideje naših mladih podjetnikov želeli čim prej preveriti na trgu.

Pričakujete, da bo po štirih mesecih dejansko kakšna podjetniška ideja zaživela in bo posel uspešen?
Tega si zelo želimo in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo ta cilj dosegli. Seveda tega ne moremo obljubiti, saj je to odvisno predvsem od naših mladih podjetnikov, ki so vključeni v Ustvarjalnik.

Očitno ste zelo zavzeti za promocijo podjetništva med mladimi. Je odziv velik? So mladi dovolj ambiciozni? Dandanes je namreč v naši družbi veliko negativnih zgodb in verjetno bi prav mladi podjetniki lahko obrnili krivuljo navzgor ...
Hvala za prijazen kompliment. Res je, spodbujanje podjetništva med mladimi je moje najpomembnejše poslanstvo vsaj zadnjih pet let. Podjetniški inkubator je le vrh piramide Ustvarjalnika. Druga polovica našega delovanja so podjetniške delavnice, ki jih izvajamo na srednjih šolah, da bi približali podjetniško misel čim večjemu številu mladih.

Opažam namreč, da bi se moja generacija zelo rada ukvarjala s podjetništvom. Mladih z ambicijami in z idejami je veliko, težava se pojavi, ko je treba idejo udejanjiti. Tam se običajno zatakne, saj mladi povečini nimajo ustreznih poslovnih znanj ali veščin, ne vedo, kako bi se sploh lotili ali pa imajo povsem napačno predstavo o podjetništvu. Šolski sistem jih na samostojno podjetniško pot ne pripravi - tisti, ki jih pripoznavamo kot najbolj sposobne, gimnazijci, ki nato nadaljujejo študij na visoko strokovnih področjih, sploh nimajo pojma, kako se ustanovi podjetje, koliko znašajo prispevki, kaj šele, kako prodajati. Mlada oseba tako dobi idejo za odličen izdelek ali ga celo izdela, nato pa toži, ker ga nihče ne kupi, obenem pa ima velike težave s statusnopravnimi zadevami, ki jih ne pozna. Zato običajno obupa.

Slovenci naj bi bili preveč previdni in premalo pripravljeni tvegati, kar zavira podjetništvo. Se strinjate s tem stereotipom?
V veliki meri se lahko s to trditvijo strinjam. Zdi se mi, da je to predvsem posledica našega načina izobraževanja. Morda to najlepše pojasnjuje moja osebna izkušnja iz osnovne šole. V sedmem razredu osnovne šole sem bil vprašan pri zemljepisu. Učiteljica mi je postavila vprašanje: Zaradi česa je Kitajska v knjigi rekordov? Moj odgovor je bil tak, kot v učbeniku:

Kitajska je dežela z največ prebivalstva in po površini druga največja država v Aziji. Na Kitajskem sta tudi najdaljši reki v Aziji – Modra in Rumena reka. Potem pa sem dodal še en stavek, ki ga v učbeniku ni bilo: Kitajska ima najvišji vrh sveta – Mt. Everest. Katastrofa! Ne! To pa ni prav. Ja, kako ni prav, gospa učiteljica? Ni prav, Matija, štiri, sedi. Tudi ko sem odprl atlas in pokazal, da je dejansko to najvišji vrh Kitajske, ni zaleglo. Učiteljica je izrekla stavek, ki ga verjetno ne bom pozabil do konca življenja: "Himalajo in Mt. Everest bomo obravnavali pri južni Aziji, ti pa si vprašan jugovzhodno Azijo, zato je tvoj odgovor napačen!"

S tem, ko zahtevamo in z lepimi ocenami nagrajujemo samo "učbeniške odgovore", obenem pa kaznujemo vse oblike drugačnega razmišljanja, dajemo mladim vedeti, da se s svojo glavo ne splača razmišljati. Učimo jih, da je biti drugačen nezaželeno početje, zato je za vse bolje, da se čim bolj pomešajo v povprečje. To je nevarno. Drugačnost sicer sama po sebi nima vrednosti, ampak če si ne upamo biti drugačni, ne bomo nikoli kreativni! Tako po osemnajstih letih, kolikor traja šolanje od vrtca do diplome, dobimo generacijo pasivnih ljudi, ki je navajena, da lahko največji uspeh pričakuje takrat, ko bo najmanj izstopala. Posledice tega čutimo povsod, v podjetništvu pa še posebej.