Švicarska in Britanska centralna banka sta ponudili dodatnih 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti, v ZDA pa je vlada napovedala, da bodo banke dobile prvih 125 milijard dolarjev pomoči, ki jih predvideva pred nekaj tedni sprejet in 700 milijard dolarjev vreden načrt za spopadanje s finančno krizo. Devet bank je dogovor z vlado podpisalo v nedeljo zvečer, denar pa bo namenjen odkupu delnic bank.

Dogovor IMF-a z Madžarsko in Ukrajino
Madžarska in Ukrajina sta z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) sklenili dogovor za najem posojila. Ukrajina si bo lahko sposodila 16,5 milijarde dolarjev, podrobnosti dogovora z Madžarsko pa bodo znane v prihodnjih dneh.

Islandija potrebuje 6 milijard
Že prej je Islandija z IMF-om dosegla načelni dogovor o posojilu za dve milijardi dolarjev, vendar pa država za reševanje krize potrebuje še dodatne štiri milijarde. Te naj bi jih zagotovili Švedska, Danska, Norveška in Finska, Japonska, Rusija, ECB in tudi ameriška centralna banka. Islandska centralna banka je zvišala ključno obrestno mero z 12 na 18 odstotkov, da bi se tako ubranila pred finančnim zlomom. Guverner centralne banke je dejal, da je bila ta poteza del dogovora z IMF-om. Šlo naj bi za kratkoročni ukrep, s katerim želijo stabilizirati svojo denarno valuto.

Mogoče novo znižanje obrestnih mer
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je poudaril, da je novo znižanje obrestnih mer na naslednjem zasedanju Sveta ECB-ja, ki bo 6. novembra, mogoče. Ob tem pojasnjuje, da so se inflacijski pritiski umirili. ECB je v že 8. oktobra skupaj z ameriško, britansko, kanadsko, švicarsko in švedsko centralno banko znižal ključno obrestno mero za območje evra s 4,25 na 3,75 odstotka.

Gospodarski obeti za evrsko območje po mnenju Tricheta niso pomirjujoči, svetovna kriza pa predstavlja obdobje silovitih pretresov, ki so posledica poudarjene tržne korekcije.

M. R.