Projekt so začeli januarja 2017, po besedah državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Aleša Miheliča pa je bil končan v predvidenem roku in pomeni izredno pridobitev. Ob Pragerskem, kjer so pred kratkim prav tako začeli evropsko sofinanciran projekt nadgradnje, je bilo namreč to območje ena od šibkih točk jedrnega železniškega omrežja, kjer še ni bil mogoč promet težjih in daljših vlakovnih kompozicij.

"S posodobitvijo se je zvišala pretočnost, skrajšali so se potovalni časi, zvišala se je udobnost, predvsem pa varnost v železniškem prometu," je dejal državni sekretar in spomnil, da je projekt moderniziral tudi infrastrukturo okoli železnice, med drugim mostove, zunajnivojska križanja, uredili so tudi železniške postaje v Celju, Laškem in Rimskih Toplicah.

Mihelič je ob tem izrazil upanje, da bo z nadaljnjim tovrstnim razvojem kompleksnega železniškega sistema, ki ga je treba gledati najširše, čim prej ta postal konkurenčen cestnemu omrežju. V ta namen bo država po njegovih besedah v prihodnje namenila veliko pozornosti in denarja, saj želi zmanjšati zaostanek železniškega za cestnim prometom.

Takoj ko bo dokončno urejeno jedrno omrežje in bo omogočalo interoperabilnost, daljinsko vodenje ter vse preostalo, kar imajo že zdaj normalni sistemi v drugih razvitih državah, se bodo lotili tudi regionalnih prog in gradnje novih konkurenčnih prog.

"Vizionarsko" vlaganje v železniško infrastrukturo

V ta namen so na ministrstvu v zadnjih mesecih pripravljali "vizionarsko orientiran, predvsem pa ambiciozen" načrt vlaganja v železniško infrastrukturo za naslednjih 30 let, ki bo zahteval bistveno višja finančna sredstva kot do zdaj, pri čemer je Mihelič omenjal znesek 12 milijard evrov. Samo v proračunih za naslednji dve leti je v vsakem predvidenem po več kot pol milijarde evrov.

Danes končani projekt je bil sicer ocenjen na nekaj več kot 282 milijonov evrov, pri čemer je Sloveniji zanj v celoti uspelo počrpati dobrih 90 milijonov evrov denarja iz evropskih virov. Gre za progo, ki je sestavni del glavne železniške proge Zidani Most–Šentilj–državna meja, na njej pa se je zmogljivost s 328 vlakov na dan povečala na 354.

Celjska postaja

Nadgradnje celjske postaje, ki je med drugim vključevala nove perone z nadstrešnicami, in postaj v Laškem ter Rimskih Toplicah, sta se na današnji slovesnosti razveselila tudi celjski župan Bojan Šrot in laški podžupan Jože Senica. Prvi je ob tem prometnim načrtovalcem predlagal, da čim prej začnejo razmišljati o novih železniških povezavah in kot eno takih omenil povezavo med Polzelo in Domžalami.

Sicer pa so pred kratkim nadgradnjo železniškega vozlišča začeli tudi v Pragerskem, kjer dela po besedah Dejana Jurkoviča potekajo v skladu z načrti, še letos nameravajo začeti tudi gradnjo dolgo pričakovanega cestnega podvoza, ki ga najtežje čakajo tamkajšnji prebivalci.

V severovzhodnem delu države tako počasi končujejo posodobitve prog, enako velja za povezavo Ljubljana–Jesenice, trenutno pa potekajo dela na odseku Ljubljana–Brezovica. Še letos načrtujejo razpis naprej do Borovnice, na odseku Zidani Most–Ljubljana pa načrtujejo obnovo železniških postaj Zagorje ob Savi in Šentjur, kjer je ključna gradnja zunajnivojskih prehodov nad železniško progo.