V Cimosu so izpostavili, da so z ostalimi deležniki uskladili vsebino dogovora glede finančnega prestrukturiranja ter bankam upnicam danes dostavili dokaze o izpolnitvi usklajenih pogojev za konverzijo in učinkovanje reprograma. Zato jih je odločitev upnikov presenetila. Dodali so, da so si vedno prizadevali za konverzijo terjatev v kapital družbe in reprogram posojil, saj da je prisilna poravnava bolj tvegana rešitev.

»Za upnike predstavlja prisilna poravnava zahtevno preizkušnjo, za podjetje pa velik izziv. Vodstvo Cimosa bo v postopku prisilne poravnave izvajalcem nudilo vso potrebno podporo skladno s svojimi zakonskimi dolžnostmi in pristojnostmi in upa, da so banke upnice dobro pripravljene na uresničevanje scenarija prisilne poravnave,« so še zapisali.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in druge banke upnice, katerim Cimos, dolguje 80 odstotkov vseh dolgov, so danes sporočile, da bodo sprožile postopek prisilne poravnave. Ocenile so, da njihovi predhodni pogoji ne bodo izpolnjeni. Ključne upnice so ob tem pripravile načrt za prestrukturiranje družbe.

Za DUTB je v tem trenutku ključno, da vsi deležniki procesu namenijo vso podporo. Cimos je namreč pomemben udeleženec evropskega avtomobilskega trga, so poudarili na današnji novinarski konferenci DUTB-ja.
Predlog Cimosa zavrnjen
Ključne upnice, med katerimi so poleg DUTB še Nova Ljubljanska banka (NLB), Banka Celje, SID banka in Gorenjska banka, so zavrnile predlog Cimosa za konverzijo terjatev v lastniški delež, saj bi s tem rešili le kapitalsko neustreznost družbe in nobenih drugih težav.

Postopek prisilne poravnave bo sprožen v Sloveniji, ker je Cimos skupina povezanih podjetij, ki delujejo v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH in Srbiji, pa bo DUTB vse njegove družbe tudi v prihodnje obravnavala enakovredno in si bo še naprej prizadevala za ohranitev poslovanja vseh povezanih podjetij.

V Cimosu računali na dogovor
Družba je zadolžena za 350 milijonov in plačilno nesposobna, zato so v Cimosu konverzijo terjatev videli kot ključno za prihodnost družbe, v kateri je zaposlenih okoli 7.000 ljudi. Za uspeh prenosa bi po načrtu Cimosa bilo treba spremeniti vsaj 112 milijonov evrov terjatev, največ pa 186 milijonov. Konverziji bi sledilo še reprogramiranje dela dolgov v daljše odplačilno obdobje, približno 100 milijonov evrov pa bi v plačilo zapadlo šele po 10 letih.