Gospodarske razmere v Sloveniji ostajajo po dejavnostih precej raznolike. Razmeroma ugodna gibanja se nadaljujejo v tistih dejavnostih, ki so pretežno usmerjene na domači trg. Veliki infrastrukturni projekti poganjajo gradbeništvo, medtem ko razmere v industriji ostajajo zahtevne, saj obseg novih naročil še naprej upada, je Banka Slovenije zapisala v julijski številki publikacije Pregled makroekonomskih gibanj.

Gibanje industrijske proizvodnje je v drugem četrtletju izrazito nestanovitno, saj je močnemu upadu aprila sledil popravek rasti v maju. Trenutna modelska ocena Banke Slovenije ob precej negotovih in razhajajočih se kazalnikih dejavnosti kaže, da bo bruto domači proizvod (BDP) v drugem četrtletju nekoliko nižji kot četrtletje prej.

Trg dela ostaja tesen. Zaposlenost še naprej raste, brezposelnost pa pada. Število delovno aktivnih se je aprila ponovno povečalo in se zelo približalo zgodovinskemu vrhu z lanskega decembra, anketni kazalniki pa kažejo na nadaljnjo rast zaposlenosti tudi v nadaljevanju leta.

Podjetja na račun rekordno nizke brezposelnosti in izpraznjenega domačega kadrovskega bazena delavce iščejo v tujini. Tuji delavci trenutno prispevajo dobrih 86 odstotkov k medletni rasti zaposlenosti. Ob visoki tesnosti trga dela in vztrajno povišani inflaciji ostaja medletna nominalna rast povprečne bruto plače visoko nad dolgoletnim povprečjem, poudarjajo na Banki Slovenije.

Poraba gospodinjstev se ob izzvenevanju učinkov presežnega povpraševanja po koncu pandemije covida-19 umirja, vendar ostaja na precej višjih ravneh kot pred njo.

Padec blagovne menjave

Razmere v mednarodni menjavi so se po ugodnem prvem četrtletju na začetku drugega četrtletja poslabšale. Padec vrednosti blagovne menjave, ki je bil zlasti izrazit pri uvozu, je predvsem posledica negativnega prispevka menjave energentov in proizvodov kovinske industrije, navaja centralna banka.

Umirjanje je bilo tudi v večjem številu drugih skupin blaga, kar se odraža v vse manjši menjavi prometnih storitev in s tem pojasnjuje šibkejša gibanja storitvene menjave. Saldo na tekočem računu je letos prešel v presežek, ki se je v prvih petih mesecih približal 1,5 milijarde evrov.

Osnovna inflacija junija pri 7,2 odstotka

Skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom življenjskih potrebščin (HICP), se umirja. Osnovna inflacija ostaja ob vse večji vlogi domačih cenovnih dejavnikov visoka in je s 7,2 odstotka junija presegla skupno inflacijo (6,6 odstotka). Visoka ostaja tudi rast cen hrane.
Primanjkljaj države se je v prvem četrtletju povečal, zadolženost države se je v deležu BDP-ja še nekoliko znižala. Višji primanjkljaj je med drugim posledica ukrepov za blaženje energetske draginje. Ti namreč dodatno umirjajo rast prihodkov in višajo rast izdatkov.

Prihodki so letos še naprej pod vplivom ugodnih razmer na trgu dela. Kot ugotavljajo na banki, rast izdatkov poleg energetskih ukrepov krepijo višji izdatki za zaposlene, hkrati se investiranje države ohranja na visoki ravni zaradi zaključevanja evropske finančne perspektive. Podatki državnega proračuna po denarnem toku nakazujejo zvišanje primanjkljaja konsolidirane bilance v drugem četrtletju.

Tudi v evrskem območju se po spodbudnih razmerah v storitvenih dejavnostih v predhodnih mesecih gospodarska dejavnost umirja. Po junijski napovedi Evropske centralne banke (ECB) naj bi se gospodarstvo evrskega območja izognilo recesiji in letos doseglo 0,9-odstotno rast, naslednje leto pa naj bi se ta okrepila na 1,5 odstotka. Evrska inflacija se umirja, junija je znašala 5,5 odstotka, pri čemer osnovna ostaja visoka (5,4 odstotka).