Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice Sloveniji nalaga poplačilo deviznih varčevalcev Ljubljanskih bank v Zagrebu in Sarajevu pod enakimi pogoji, kot so veljali za varčevalce Ljubljanske banke na slovenskem ozemlju.

Čeprav je sodba po prepričanju predstavnikov slovenske države neprepričljiva, kajti ne upošteva sporazuma o nasledstvu in Sloveniji nalaga nesorazmerne finančne obremenitve, jo je naša država dolžna spoštovati in jo glede na zagotovila tudi bo spoštovala.

Do sredine julija mora Slovenija sprejeti ukrepe za izplačilo deviznih vlog - kar pa ne pomeni, da se bodo tudi izplačila začela letos. Neuradno bi se prva izplačila lahko izvedla v prihodnjem letu, pri čemer bodo najprej izplačani tisti z manjšimi zneski, to pa je večina varčevalcev. Vseh vlog naj bi bilo približno 300.000 v skupni vrednosti 257 milijonov evrov brez upoštevanja obresti - kakšne bodo te, pa še ni jasno.
Slovenija bo terjala dolgove hrvaških podjetij
Ne glede na zelo veliko število vlog Slovenija po zagotovilih naših predstavnikov ne bo nepotrebno zavlačevala z izplačili. V svojem akcijskem načrtu je Slovenija med drugim izpostavila težavo pridobivanja podatkov o varčevalcih, kar se nanaša zlasti na podružnico Ljubljanske banke v Sarajevu, ki je bila nacionalizirana, zato brez sodelovanja z oblastmi v Bosni in Hercegovini sodbe ne bo mogoče izvršiti.

Akcijski načrt izplačil varčevalcem sicer ne pogojuje z uspehom tožb Ljubljanske banke Zagreb do hrvaških podjetij, do katerih ima terjatve, bo pa Slovenija glede teh tožb po zagotovilih okrepila svoje dejavnosti.

Znano je, da so bile nekatere izmed teh tožb celo že rešene v korist Ljubljanske banke, a nato izvršbe politično ustavljene. Slovenija namerava vprašanje deviznih varčevalcev še naprej reševati v okviru nasledstva - kar pomeni, da bi poplačilo naknadno zahtevala na pogajanjih med vsemi petimi naslednicami Jugoslavije.