Nemški potrošniki bodo morali s 1. oktobrom plačevati posebno dajatev za plin 2,4 centa na kilovatno uro. Z ukrepom je želela država priskočiti na pomoč uvoznikom, ki se zaradi zmanjšane dobave ruskega plina spopadajo z dodatnimi stroški.

Dajatev je bila najprej sprejeta kot kompromis, ki naj bi preprečil zlom energetskega trga, sledilo pa je ogorčenje, potem ko se je izkazalo, da so med 12 podjetji, ki so se prijavila za prejemanje deleža dajatve, tudi trgovci z energijo, kot sta Axpo ali Gunvor. Oba sta namreč v letošnjem prvem polletju zaznala podvojitev prihodkov.

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je na podjetniškem forumu po navedbah lokalne televizije WDR dejal, da dodatek ni namenjen podjetjem, ki jim grozi stečaj, se pa zaveda, da ni prav, da imajo od ukrepa korist podjetja, ki jim gre dobro.

Tudi finančni minister Christian Lindner je za televizijsko postajo ZDF povedal, da "solidarnostni ukrep ne more biti namenjen povečevanju donosov in dobičkov posameznih podjetij".

Nemška vlada bo zato zdaj ukrep vnovič preučila.

Višino predvidene dajatve je sicer določil upravitelj nemškega trga Trading Hub Europe, ki so ga ustanovili distributerji plina v državi. Dajatev naj bi bila namenjena pomoči uvoznikom plina, ki morajo ta energent po ruskem znižanju dobave kupovati po dražji ceni od drugih dobaviteljev, zaradi česar imajo izgube.

Bodo Avstrijci znova zagnali termoelektrarno Mellach?

Podobno kot druge evropske države tudi avstrijska vlada išče alternative za nadomeščanje ruskega plina. Zato je pripravila posebno uredbo, na podlagi katere bi lahko znova zagnali termoelektrarno Mellach, prestrukturiranje s plina na druge energente pa bi omogočili tudi drugim večjim industrijskim obratom, je poročala dopisnica Petra Kos Gnamuš. Za to bi v parlamentu potrebovali dvotretjinsko večino, a od opozicije niso dobili soglasja.

Pogajanja z opozicijo se zdaj nadaljujejo, a prvo glasovanje v parlamentu o novi uredbi se ni izteklo po načrtih vlade. Ta želi ponovno zagnati termoelektrarno Mellach na premog, ki bi lahko v nujnih primerih z električno energijo oskrbela 260.000 gospodinjstev. Hkrati pa bi se lahko vsi večji porabniki plina, elektrarne, industrijska podjetja in toplarne, prestrukturirali s plina na kurilno kolje in druge energente. To pa bi financirala država. V opoziciji zato niso dali podpore. Vlada bi sicer potrebovala soglasje svobodnjaške ali socialdemokratske stranke. "Predložili so uredbo, ki velikim podjetjem, ki že ustvarjajo velike dobičke, omogoča, da bodo zaslužili še več. To je neodgovorno," je dejal Jörg Leichtfried iz socialdemokratske stranke.

V vladi pa so do opozicije kritični. "To odločitev, ki jo seveda moramo upoštevati, označujem kot neodgovorno, saj ogroža energijsko varnost za 260.000 gospodinjstev," je dejala ministrica za okolje in energijo Leonore Gewessler.

Pogajanja se bodo sicer nadaljevala v prihodnjih dneh, a s tem se zagon Mellacha oddaljuje, saj potrebujejo nekaj časa za dobavo premoga in nadgradnjo. Ker je premog eden glavnih onesnaževalcev okolja, pa so do tega kritični tudi v okoljskih organizacijah, je še poročala Petra Kos Gnamuš.