Informacijska točka Europe Direct Pomurje, Zveza govedorejcev Pomurja in Govedorejsko društvo Tišina so pripravili okroglo mizo, na kateri so udeleženci razpravljali o prihodnosti kmetijskega sektorja v Pomurju, izzivih, s katerimi se spopadajo kmetje v regiji, in vidikih za prihodnji razvoj tako na lokalni, nacionalni kot evropski ravni.

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun je opozoril, da se je od leta 2005 do 2023 število kmetij v Pomurju zmanjšalo za 3910. Kot je dodal, to ne pomeni propada kmetij, ampak opuščanje kmetijske dejavnosti. Opuščene kmetije velikokrat prevzemajo druge kmetije in se tako razvijajo: "Ne smemo govoriti o tem, da kmetije propadajo, ampak da so se mladi odločili, da ne bodo kmetovali."

V vseh štirih upravnih enotah v Pomurju se je v zadnjem obdobju zmanjšalo število kmetij, naraščajo pa dopolnilne dejavnosti. Upad števila kmetij je najmanjši v Prlekiji, posebej na območju Gornje Radgone, največji pa na območju Lendave in Krajinskega parka Goričko.

V Pomurju se krči tudi govedoreja, je povedal vodja oddelka za živinorejo Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota Aleš Horvat. Tako število kmetij, ki se ukvarjajo z govedorejo, kot samo število živali se manjša. Tudi pri tem pa obstajajo razlike znotraj Pomurja. V Prlekiji je upad nekoliko manjši kot v goričkem in ravninskem delu Prekmurja.

Problematika pomanjkanja mladih v kmetijstvu

Večina udeležencev okrogle mize je opozorila na pomanjkanje interesa mladih, da bi prevzeli kmetije. V Sloveniji je le 4,6 odstotka mladih kmetov, starih do 35 let, je povedala vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine Doris Letina:"To je pod evropskim povprečjem. To je številka, ki nam nekako kaže na to, da smo v alarmantnih razmerah. Če bomo želeli imeti trajnostno kmetijstvo in tiste, ki izvajajo to dejavnost, bomo zagotovo morali generacijsko prenovo zelo dobro nasloviti."

Mladi se ne odločajo za prevzem kmetij, ker nimajo socialne in dohodkovne varnosti, dostopa do kmetijskih zemljišč in dobrega dostopa do finančnih sredstev, stroški pa so visoki. Poleg vsega je po mnenju Doris Letine treba urediti tudi vprašanje ugleda kmeta v širši družbi. "Ugled kmetijstva je v širši družbi zapostavljen. V veliki meri se pretvarjamo, da je kmet cenjen, a na koncu ni tako. Ko gremo v trgovino, vedno izberemo tuje in cenejše izdelke. Ne zavedamo se, da s svojim nakupom podpiramo kmetijstvo, ki ga želimo imeti," je opozorila.

Pomen ohranjanja malih mešanih kmetij

Kapun je poudaril, da se vedno več kmetij, tudi večjih, ukvarja z ekološkim kmetijstvom. Pri tem pa se srečujejo s težavo, kam s pridelki. Prihaja tudi do nadgradnje biodinamičnega kmetijstva. "V prihodnosti moramo narediti čim več za to, da obstanejo tudi male mešane kmetije, ki pa bodo najverjetneje tudi nosilci dopolnilnih dejavnosti. Moramo se zavedati, da vsaka kmetija ni sposobna za tovrstne dejavnosti," je še opozoril.

Župan Tišine Franc Horvat je predstavil možnost namakanja kmetijskih površin z vodo iz Mure. Kot je dejal, bi bilo to mogoče zaradi izjemne vodnatosti reke, a je treba opraviti določene posege. Odtekanje vode iz reke bi bilo pri tem sonaravno, kar pomeni, da posegi v naravo ne bi bili veliki. Kot je dodal, imajo v sosednji Avstriji in na Poljskem že tovrstne sisteme namakanja. Izpostavil je tudi problematiko namakanja iz podtalnice. To bi lahko povzročilo nižanje podtalne vode, kar bi lahko vodilo v težave z dobavo pitne vode. Na okrogli mizi je sodeloval tudi poslanec v Evropskem parlamentu (SLS/EPP) in član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Franc Bogovič.