Gostinske storitve v rumenih regijah se bodo lahko na terasah in vrtovih lokalov izvajale od 6.00 do 19.00, gostje pa morajo zapustiti lokal do 19.30. Razdalja med osebami mora biti najmanj 1,5 metra in najmanj 3 metre med robovi miz. Za eno mizo pa lahko sedijo največ 4 osebe.

Največje število oseb na terasi ali na vrtu se bo izračunalo glede na velikost terase. Maksimalno dovoljeno število gostov pa mora biti vidno prikazano ob vstopu na teraso in vrt. Gostinci morajo tudi zagotoviti redno razkuževanje miz pred menjavo gostov za mizo.

Zaposleni in gostje morajo ves čas imeti nameščene maske, razen ko sedijo pri mizi. Vstop v zaprti del gostinskega obrata bo dovoljen z masko samo za uporabo toaletnih prostorov. Zaposleni v gostinskih lokalih pa se bodo morali testirati enkrat tedensko.

"Vendar je treba poudariti, da ta sprostitev prinaša odgovornost. Če bodo po sprostitvi ukrepov v teh regijah okužbe narasle, bo ponujanje gostinskih storitev na terasah prepovedano za rumeno fazo," je na Facebook zapisal minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek.

"Gre namreč za tedensko testno obdobje, ki bo veljalo kot pokazatelj, ali se lahko tak model sproščanja varno izvaja tudi drugje po Sloveniji, kjer je epidemiološka slika ugodna. Zato apeliram tako na gostince kot tudi na goste, ravnajmo odgovorno in spoštujmo ukrepe, da se lahko čim prej vrnemo v normalno življenje," je dodal.

Državni sekretar Simon Zajc je na vladni novinarski konferenci povedal, da lahko pričakujemo sproščanja tudi v drugih regijah, ki bodo imele podobno epidemiološko sliko. V ti dve rumeni regiji lahko pridejo ljudje iz drugih regij, saj prehod ni dovoljen le v obalno-kraško regijo. Vlada pa bo odprtje gostinskih lokalov presojala vsak teden.

Volja za zagon dejavnosti

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju Blaž Cvar je pozdravil prvo odpiranje teras in vrtov gostinskih lokalov. Potezo vlade vidi kot znak, da obstaja volja za ponoven zagon dejavnosti. Pozitivno delno sproščanje ukrepov ocenjuje tudi prvi mož TGZS-ja Fedja Pobegajlo, ki hkrati poziva k določitvi datuma odpiranja turističnih nastanitev.

V OZS-ju so v zadnjih tednih pozivali, naj se po italijanskem zgledu tudi pri nas ne odpirajo le terase in vrtovi, ampak tudi notranji deli restavracij. "Vremenske razmere so namreč spomladi še nestanovitne, gostinci, ki zaposlene odpokličejo s čakanja na delo, pa morajo imeti določen obseg prometa za pokritje stroškov," je spomnil Cvar.

Vlada jih pri tem za zdaj ni uslišala. "Prepričan pa sem, da bomo tudi tu našli rešitev, da bomo postopno odpirali najprej terase in nato notranje dele," je dejal Cvar.

Zaostritev prehodov meja

Vlada je obravnavala tudi spremembe režima pri prehodu meje in po napovedih zaostrila prehajanje meje. Odlok bo začel veljati v ponedeljek.

"Razmere se znova zaostrujejo, posebej nas skrbijo vnosi novih sevov, za katere še ne vemo, kako se bodo odzivali na cepiva. Zato smo se odločili za zaostritev vstopnih pogojev na naših mejah," je na vladni novinarski konferenci pojasnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

"Ta način vstopa oziroma izstopa iz države smo že poznali. Natančneje smo tokrat specificirali tri različne tipe. Prvi je tip A. To so vstopne točke, ki bodo odprte oziroma bo tam možno prehajati 24 ur na dan," je dejal.

24 ur na dan bo prehod mogoč na mejnih prehodih z Italijo (Vrtojba, Fernetiči in Škofije), z Avstrijo (Karavanke, Ljubelj, Šentilj, Gornja Radgona) in z Madžarsko (Dolga vas in Pince).

Drug tip mejnih prehodov so tako imenovani prehodi B. Ti bodo odprti le ob določenih urah. Pretežno so namenjeni lokalnemu prehajanju meja.

Policija bo na spletni strani objavljala tudi odprtost teh prehodov. Na meji z Italijo so to Krvavi Potok, Robič, Predel, Nova Gorica - Erjavčeva, Neblo in Rateče.

Na meji z Avstrijo so to Holmec, Vič, Šentilj (magistralna cesta), Trate, Jurij in Kuzma. Na meji z Madžarsko pa sta to Hodoš in Čepinci.

Če ob prehodu meje potniki nimajo negativnega testa, niso bili cepljeni ali niso preboleli covida-19, bodo napoteni v karanteno, ki jo je po novem mogoče končati po petem dnevu z negativnim testom. Osebe, ki redno prehajajo državno mejo, morajo ob prehodu meje od 15. marca dalje predložiti negativen test, ki ni starejši od 7 dni.

Nove osebne izkaznice

Vlada s spremembo zakona o prijavi prebivališča uvaja tudi lokalno pristojnost upravne enote za prijavo prebivališča, s čimer se bo po Hojsovih besedah zmanjšal obseg zlorab fiktivnih prebivališč. Zakon o osebni izkaznici pa uvaja osebno izkaznico, ki bo lahko tudi nosilka elektronske identifikacije in zdravstvene izkaznice.

Vrsta imenovanj

Vlada je na današnji seji za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje imenovala Franca Vindišarja, dozdajšnjega strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Funkcijo, na kateri se bo pridružil državni sekretarki Alenki Forte, bo nastopil v ponedeljek, so sporočili po seji vlade.

S položaja državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu je razrešila Mirana Miheliča in na položaj imenovala Aleša Irgoliča, za generalnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa Lovra Lončarja. Petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja bo začel 15. marca.

Za direktorja uprave za varno hrano je imenovala Matjaža Gučka, za direktorja agencije Spirit pa Tomaža Kostanjevca.

Vlada je tudi soglašala z imenovanjem Andreje Uštar za generalno direktorico Onkološkega inštituta Ljubljana za mandatno dobo štirih let. Svet zavoda je Uštarjevo, ki je bolnišnico začasno vodila po izteku mandata nekdanje direktorice Zlate Štiblar Kisić, na čelo inštituta imenoval konec januarja.

Znova je tudi imenovala Damjana Damjanoviča za v. d. generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo, in sicer od 23. marca do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku. Imenovani so bili tudi člani sveta javnega zavoda Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor.

Vlada je danes večinoma na podlagi protikoronske zakonodaje znotraj proračuna prerazporedila nekaj manj kot 186 milijonov evrov. S tem se bo med drugim zagotovilo financiranje podjetij, ki jih je prizadela epidemija, izplačalo dodatke zaposlenim v javnem sektorju in povrnilo nadomestila plač delavcem na čakanju.