Ekonomist Maks Tajnikar meni, da bo slovensko gradbeništvo v prihodnosti precej drugačno, kot je bilo v preteklosti. Pred letom dni so še obstajale uresničljive možnosti za rešitev Primorja, vendar pa jih zdaj ni več. Vzroke za propadanje velikih gradbenih podjetij vidi v dogajanju med letoma 2003 in 2008. "Danes lahko le opazujemo posledice teh vzrokov in se z njimi več ne moremo spopadati," je dejal.

Stečaj Primorja po mnenju direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS-ju Jožeta Renarja ne bo imel takojšnjih posledic na gradbeni sektor, ker na področju infrastrukture domači projekti še niso pripravljeni. "Ko pa bo Slovenija sposobna iti v nov investicijski cikel, pa bo imel njegov zagon bistveno manj pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo. Poleg tega se bodo možnosti, da bi slovenski izvajalci uspešno sodelovali pri projektih gradnje infrastrukture na naših tradicionalnih trgih na jugovzhodu Evrope, znatno zmanjšale," dodaja.

Vlada bi lahko razrešila gordijski vozel
Tudi Tajnikar poudarja, da velikih projektov zelo verjetno naša podjetja ne bodo več imela - ne le zaradi tega, ker dovolj velikih za velike projekte ne bo več, ampak predvsem zato, ker bodo morali ponudnike na natečajih za velika dela spremljati tudi veliki financerji. Preseneča pa ga pasivnost zdajšnje vlade in njenih ministrov ob težavah, kot je bilo Primorje. Minister za gospodarstvo bi po njegovem mnenju lahko že pred časom "razrešil gordijski vozel".

Krivi so politika in izčrpavanja
Renar pa glavne razloge za propadanje slovenskih gradbenih podjetij vidi v politiki, ki je gradbeništvo najprej izjemno deregulirala in ga nato povsem podredila svojim sprotnim potrebam. Svoj delež so prinesla tudi izčrpavanja podjetij zaradi procesa privatizacije, vendar je ta delež glede na nastale dolgove v panogi zelo majhen.