Delež aktivnih tujih državljanov v Sloveniji se že nekaj let povečuje. Maja je bil brez upoštevanja kmetov med vsemi delovno aktivnimi v državi s 15,8 odstotka rekorden. Leta 2022 je bil 14,2-odstoten, pet let prej, leta 2017, pa 6,6-odstoten, je razvidno iz podatkov državnega statističnega urada.

Vseh aktivnih tujih državljanov je bilo maja letos 146.400, še vedno pa so prevladovali državljani Bosne in Hercegovine (BiH), skupaj jih je bilo 71.515. Sledili so državljani Kosova (16.775), Srbije (16.175) in Hrvaške (11.090).

A v zadnjih letih slovenski delodajalci pogledujejo tudi daleč čez meje nekdanje Jugoslavije, tako da občutno raste število delavcev iz južne Azije. Delovno aktivnih državljanov Indije je bilo maja 1021, Nepala 409, Bangladeša 266 in Filipinov 184.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, je bilo v prvih štirih mesecih za delavce iz Indije izdanih 859 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo (lani v celotnem letu 976, leta 2022 322). Podobno je za Nepalce (v prvih štirih mesecih 423, lani 408 in predlani 138 dovoljenj), Bangladeševce (v prvih štirih mesecih 321, lani 372 in predlani 137 dovoljenj) in Filipince (v prvih štirih mesecih 135, lani 84 in predlani 50 dovoljenj).

Občutno raste tudi število delavcev iz teh držav, ki jih na podlagi slovenskega zakona o čezmejnem izvajanju storitev v Slovenijo napotujejo tuji delodajalci.

Kot kažejo podatki, ki jih je STA priskrbel Zavod RS za zaposlovanje, je bilo med januarjem in julijem letos največ soglasij delavcem iz južne Azije izdanih na področjih gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, gostinstva, prometa in skladiščenja ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

A če sta delodajalcem za lažje zaposlovanje bosansko-hercegovskih in srbskih državljanov na voljo sporazuma Slovenije z BiH-om in Srbijo, zaposlovanje državljanov preostalih tretjih držav poteka na podlagi zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter zakona o tujcih, pri čemer je treba računati na postopke državnih organov – postopek za enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca vodi upravna enota, soglasje k dovoljenju pa mora izdati še zavod za zaposlovanje.

Memorandum s Filipini šele jeseni

Slovenija namerava skleniti več sporazumov, kakršne že ima z BiH-om in Srbijo. Prvi novi sporazum o zaposlovanju se v prihodnosti obeta s Filipini, a bo tudi do tega dogovora preteklo še veliko vode. Memorandum, ki je šele prvi korak do sporazuma, bi moral biti namreč podpisan že spomladi.

"S filipinsko stranjo po pisni poti in prek elektronske komunikacije že nekaj časa usklajujemo podpis memoranduma o zaposlovanju. Ker filipinska stran za notranjo uskladitev potrebuje soglasje več resorjev, je usklajevanje včasih dejansko nekoliko bolj zamudno. Trenutno še vedno čakamo njihov dokončni odgovor. Ne glede na to je s filipinsko stranjo sedaj dogovorjeno, da se podpis predvideva v jeseni letos," so pojasnili na ministrstvu za delo.

Poizvedovanje STA-ja pri delodajalskih združenjih je pokazalo, da postopki za zaposlitev tujcev tako po sporazumih kot po omenjeni zakonodaji trajajo od tri do štiri mesece, a je dodana vrednost sporazumov, tako ministrstvo, boljša informiranost in večja zaščita tujih delavcev pred morebitnimi zlorabami.

Na področju hitrejšega zaposlovanja tujih delavcev v Sloveniji pa so se nedavno že zgodile nekatere druge novosti. Od druge polovice julija tako velja interventni zakon o ukrepih na upravnih enotah, ki odpravlja njihovo krajevno pristojnost pri obravnavi vlog tujih delavcev, tujci pa lahko začnejo delati, še preden svoje naloge opravijo državni organi.

Po podatkih Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), ki jih je pridobil STA, so spremembe dejansko že obrodile sadove, tako da lahko podjetja zaposlitve tujcev z začasnimi dovoljenji od zavoda za zaposlovanje izpeljejo v približno treh ali štirih tednih. "Seveda redni postopki za izdajo končnega dovoljenja tečejo naprej," so navedli v ZDS-ju.

"Prvi učinki spremenjene zakonodaje se že kažejo, vendar je treba upoštevati, da so bile spremembe uveljavljene med poletnim počitniškim časom, kar je lahko vplivalo tako na število tujcev, ki so prišli v Slovenijo, kot tudi na časovnico izdaje dovoljenja," so še opozorili in pozvali k trajnim rešitvam za hitrejše in administrativno lažje zaposlovanje tujcev.

Sindikati so medtem zaskrbljeni. "Kaj bo, če se v teh postopkih izkaže, da tujci ne izpolnjujejo pogojev?" je nedavno izpostavil Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

"Ministrstvo odgovarja, da v tem primeru ne bodo uživali socialnih pravic iz naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, četudi so plačevali prispevke. S tem te ljudi postavljajo v neenak in tvegan položaj, zato terjamo spremembo zakona. Kdor opravlja delo in plačuje prispevke, mora uživati vse pravice," je prepričan.

Kmalu sezonsko delo v gostinstvu in turizmu, interventni zakon že učinkuje

A novega posega na tem področju ni na vidiku. Pripravljajo pa na ministrstvu za delo novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki bo v slovenski pravni red prenesla evropsko direktivo o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav z namenom visokokvalificirane zaposlitve. Glede na pripravljeni osnutek bodo morali imeti tujci za visokokvalificirano zaposlitev po novem pogodbo o zaposlitvi za najmanj šest mesecev (zdaj za najmanj eno leto), njihova plača pa bo morala biti vsaj v višini povprečne mesečne bruto plače (zdaj 1,5 povprečne mesečne bruto plače).

Novela naj bi zaradi težav pri zaposlovanju ustreznega kadra, predvsem poleti in pozimi, uvedla tudi sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu.

Med drugim so predvidene še rešitve, namenjene dodatni zaščiti negotovega položaja delavcev migrantov na slovenskem trgu dela. Med njimi je nova evidenca delodajalcev, pravnomočno kaznovanih za prekrške delovne zakonodaje, ki naj bi tujcem omogočila seznanitev s kršitelji.

"Cilj ministrstva za delo ni zgolj zagotoviti zadostnega števila delavk in delavcev, temveč poskrbeti za ustrezne delovne razmere ter pošteno plačilo. Zato ne smemo privoliti v politiko plačnega dumpinga in uvažanja poceni delovne sile. Dostojne plače namreč na koncu pomenijo tudi dostojne pokojnine, hkrati pa so garant, da konkurenčnost gospodarstva ne temelji na poceni delovni sili, temveč na znanju in inovativnosti," so ob tej priložnosti še poudarili na ministrstvu.

Spremembe zakonodaje s področja tujih delavcev bo pretresala tudi posebna delovna skupina Ekonomsko-socialnega sveta.