Takrat bomo tudi vedeli, kolikšno rast smo imeli lani, ali zgolj 0,3, kot napoveduje Evropska komisija, ali morda pol odstotka, kot v zadnji napovedi pravi Urad za makroekonomske analize (Umar), je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Mesec pozneje, konec marca, bo statistika izračunala tudi primanjkljaj in dolg države za lani. Medtem pa bo Urad za makroekonomske analize in razvoj sredi marca na podlagi lanskih podatkov o rasti bruto domačega proizvoda pripravil še spomladansko napoved za letos, na podlagi teh napovedi pa se pripravljajo proračuni in rebalansi.

Dokler niso znani končni statistični podatki, so vse navedbe o primanjkljaju in dolgu zgolj ocene, saj je njihova podlaga zadnja znana napoved Umarja.

Nekaj odstotkov, a velike vsote
Tako se lahko spomnimo prerekanja ob prejšnji zamenjavi vlade, ali je imel proračun rahli presežek ali primanjkljaj. Zdaj se omenjajo različni podatki o dolgu za lani, od 47 do blizu 50 odstotkov. Razlika je ogromna, saj gre tu za milijardo evrov.

Seveda pa je odvisno, kolikšna je bila vrednost lanskega bruto domačega proizvoda. Tudi letos bomo lahko v parlamentarnih klopeh priča razčiščevanju različnih navedb podatkov, saj je predsednica komisije za nadzor proračuna na sejo uvrstila tudi informacijo o stanju dolga in primanjkljaju konec lanskega leta. In spodbuda za to je prav navajanje različnih podatkov.

Zapuščina Pahorjeve vlade - milijardni minus
Vsekakor lahko zdaj iz javno objavljenih podatkov vemo, da je proračun lani sklenil s približno 1,5 milijarde minusa, natančneje bo znano, ko bo pripravljen zaključni račun, ki ga nato pregleda še Računsko sodišče. Ocena višine javnega dolga pa je 47,7 odstotka.