Projekcije rasti v evrskem območju so izjemno pozitivne. Podjetniški sektor je živahen. Profesor Frank Rozemeijer z univerze v Masstrichtu pravi: "Skoraj vsi osnovni kazalniki, kot so naročila, raven proizvodnje, dobavni roki, zaloge končnih produktov, se krepijo rekordno hitro, vrednosti prebijajo zgornje meje."
Cene surovin in končnih izdelkov se višajo. Profesor Martin Wagner iz Celovca vidi vzrok inflacije primarno v "kombinaciji sprotne proizvodnje brez zalog in velikega nihanja v povpraševanju, ki se je povečalo tako, da ponudba ni mogla slediti".
Če so se zgodaj v covidni krizi cene, denimo energentov, zniževale, se zdaj zvišujejo in imamo višjo inflacijo. Ta je tudi posledica motenj oziroma prekinitev dobavnih verig. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je prepričan: "Vendar ta dvig inflacije ne bo nekaj, kar bo ostalo z nami še nekaj let, ampak bo v prihodnjih letih izzvenel."
Obstaja pa še druga razlaga za inflacijo, svari Vasle, in to so inflacijska pričakovanja, če ljudje ne bodo verjeli v primernost ekonomskih politik: "In seveda ta pričakovanja so nekaj, kar nas zelo skrbi in kar bi lahko, če se bodo razvijala v napačno smer, povečala t. i. sekundarne pritiske na cene in s tem povzročila, da bo inflacija trajnejša. Ampak, kot sem rekel, trenutno ocenjujemo, da bo začasna."
Inflacija bi se torej po napovedih centralnih bank morala umiriti. Ukrepi centralnih bank, ki trge zalivajo z denarjem, pa tudi ne bodo večni. Varčevalci, pokojninski skladi in banke so z njimi že pošteno nezadovoljni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje