Kočevski župan je med drugim zapisal, da naj bi šlo za enega od nekaj prihodnjih centrov po državi, ki naj bi zagotovili, da bi več dobička od slovenskega lesa ostalo v državi. Da bi lahko tovrstni center deloval na Kočevskem, je tudi ob svojem obisku Kočevja aprila letos menil tedanji minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja.

Prebilič pravi, da so glede lesnopredelovalne industrije potenciali območja zelo veliki in hkrati delno neizkoriščeni. Skupaj z ministrstvom za okolje in prostor se tudi trudijo, da bi lesnopredelovalno-gozdarsko verigo uredili in skozi njo ustvarili nova delovna mesta. Za enega izmed kandidatov, ki bi prevzel vlogo državnega podjetja za gospodarjenje z lesom v vsej državi, pa je označil kočevsko podjetje Snežnik.

Po Prebiličevih besedah v državnih gozdovih južne Slovenije letno posekajo približno tri petine letnega gozdnega poseka. Glede na to predlagajo, naj država razmisli o morebitni novoustanovljeni družbi Slovenski gozdovi na Kočevskem. S tem pa naj omogoči še dejavnejše upravljanje z gozdno zalogo in neposredno zagotovi pogoje za nova delovna mesta v občini, ki jo pesti 24-odstotna brezposelnost.

Pomanjkanje zasebnega kapitala
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo odgovarjajo, da je vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov že zdaj mogoča tudi s pomočjo javnih sredstev, saj so, na primer, prek SID banke na voljo ugodna povratna sredstva.

Ministrstvo za razvoj in tehnologijo pa namerava vzpostavitev centrov v prihodnje podpirati s pomočjo ugodnejših povratnih sredstev za naložbe v tehnološko opremo.

Skladno z akcijskim načrtom Les je lep je tudi "zaželeno, da se podprejo razširjeni obrati primarne predelave lesa, ki poleg žage vključujejo tudi predelavo lesa ter proizvodnjo energije iz lesnih ostankov".

V Sloveniji je že zdaj več predlogov in pobud za razširjene lesne centre, vendar sta poglavitni oviri za njihovo uresničenje pomanjkanje zasebnega kapitala ter neurejena dobava surovine, so še zapisali na ministrstvu.