Aleksander Grum, ki je pred časom izgubil delo, ima 92 let staro mater. Oskrbovalko si lahko privošči le nekajkrat na mesec. "Finančno še nekako znese, ko dobi to podjetje, ki mi vrši oskrbo, določen del plačila od države," pojasnjuje.

Tisti, ki subvencije ne morejo dobiti, največkrat najamejo oskrbovalke, ki delajo na črno.

Tjaša Knap Maršič, ki ima agencijo z oskrbovalkami, ki so sicer registrirane, opaža, da naročniki velikokrat sami predlagajo plačilo 'na roko'. "Velikokrat se pozneje zgodi, da se dogovorijo tudi po svoje. Prav zaradi tega, ker je problem denar, saj pokojnine niso visoke, pa tudi plače odraslih otrok ne," priznava.

Izjemno veliko je takih oskrbovalk starejših ljudi, ki niso registrirane in več let delajo na črno. Pravijo, da jih vrednotnica ne bi motivirala k temu, da bi svoje delo prijavile. "To ni v redu, to bi bolj prav prišlo za kake gospodinjske pomočnice, ki pridejo enkrat na teden pomagat. Za nas, ko si cel dan odsoten, pa to ne gre," pojasnjuje oskrbovalka, ki želi ostati neimenovana.

Maršičeva je ministrstvo za delo že večkrat opozorila, da je zaradi socialnih stisk ljudi delo na črno na tem področju izjemno razširjeno, zato ga vrednotnice ne bi zajezile. Predlagala jim je drugačne rešitve. "Da se oprosti davka in prispevka na to dejavnost," pojasnjuje Tjaša Knap Maršič.

Na ministrstvu za delo pa so zapisali, da bodo pobude Maršičeve poskušali upoštevati v okviru nastajajočega zakona o dolgotrajni oskrbi.