Ministrstvo za pravosodje je dogovor o noveli zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki naj bi ju parlament sprejel po nujnem postopku, z obrtniki doseglo v ponedeljek. Obrtniki so dogovor pozdravili in napovedali, da bodo preklicali napovedano državljansko nepokorščino, če se spremembe dejansko začnejo izvajati.

Bo več stečajev?
Najnovejši predlog novele stečajnega zakona za postopek prisilne poravnave tako predvideva najmanj 50-odstotno poplačilo upnikov v največ štirih letih. Na ministrstvu menijo, da bodo s tem upnikom v prisilni poravnavi in v izvršilnih postopkih zagotovili večje možnosti za poplačilo njihovih terjatev. Nekateri strokovnjaki pa že opozarjajo, da bi to lahko sprožilo še večji val stečajev.

Hkrati novela zakona prinaša večja pooblastila upniškim odborom, omejuje pooblastila stečajnim upraviteljem in na do 10.000 evrov povečuje globe za vodstva in nadzornike, ki kršijo dolžnosti glede postopkov insolventnosti.

Ključna novost, ki se nanaša na izvršbo, pa je omejevanjem vlaganja neupravičenih pavšalnih ugovorov, ki so v teh postopkih precej običajni, češ da dolžniki z upniki sploh nimajo nobenega poslovnega odnosa. Zakon bo hkrati okrepil institut neposredne izvršbe z menico in iz izvršbe izločil nekatere socialne prispevke.

"Mandat bomo ob koncu lahko ocenili kot dobrega"
Premier Borut Pahor je po seji vlade pojasnil, da bo vlada zakonske predloge na podlagi seznama ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva obravnavala v aprilu, maju in juniju, nato pa bo v drugi polovici leta o njih odločal še državni zbor. Po Pahorjevih besedah je vladi uspelo na prelomnih križiščih sprejeti odločitev o pravi poti, jasno vizijo pa ima tudi za drugo polovico mandata. Slovenija je po Pahorjevem prepričanju na dobri poti, mandat njegove vlade pa bodo po koncu ocenili kot dobrega, je še dejal premier. "Ne glede na izbiro volivcev na prihodnjih volitvah," je še dejal.

Dražji tobak ...
Vlada je sprejela tudi sklep o zvišanju trošarine na cigarete. S 1. aprilom se bo trošarina na cigarete zvišala s 77 na 80 evrov za tisoč kosov, čemur bodo zavezanci po pričakovanjih sledili z dvigom drobnoprodajnih cen cigaret. Skupaj z 20-odstotnim davkom na dodano vrednost znaša celotna obremenitev cigaret s povprečno drobnoprodajno ceno 2,04 evra za zavojček dvajsetih cigaret, so izračunali na finančnem ministrstvu.

Vlada si zaradi zvišanja trošarin na cigarete obeta 14,9 milijona evrov dodatnih proračunskih dohodkov na leto oz. 1,24 milijona evrov na mesec. Posledica: 0,02-odstotna inflacija na letni ravni, so še izračunali na ministrstvu. Trošarine so se zadnjič dvignile aprila lani, dodaten dvig pa je predviden tudi za 1. april 2012.