Z vladnega urada za komuniciranje (Ukom) so sporočili, da nova evropska pravila narekujejo, da mora država, če banka ne more zagotoviti dolgoročnega obstoja, poskrbeti za njen izstop s trga. Skupina poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS), je namreč vladi poslala priporočila glede reševanja omenjenih bank, zahtevajo pa tudi sklic izredne seje DZ-ja.
Na Ukomu so ob tem dodali, da je za določanje nadzornih ukrepov odgovorna Banka Slovenije (BS) in v primeru stečaja bank, v nasprotju s postopno likvidacijo, bi bile v celoti poplačane le zajamčene bančne vloge, preostale terjatve pa bi bile poplačane v zgolj nizkih deležih.
Po mnenju vlade bi bila namreč v primeru plačilne nesposobnosti bank ogrožena finančna stabilnost slovenskega bančnega sistema. "V primeru plačilne nesposobnosti Factor banke ali Probanke bi bila ogrožena finančna stabilnost v RS. Zaradi prepletenosti obeh bank z drugimi finančnimi institucijami v RS, bi s stečajem omenjenih bank okužili druge finančne institucije v državi. Simptomi okužbe bi bili znižanje plačilne sposobnosti in ravni kapitala. Prav tako bi se s stečajem bank prenehale nekatere kritične funkcije (npr. plačilne storitve), kar bi dodatno obremenilo gospodarstvo RS in oslabilo finančno stabilnost. Poslovanje drugih bank pa bi se okužilo tudi prek t. i. "bank run", ker bi varčevalci pospešeno dvigovali svoje vloge," so prepričani na vladi.
Vse pristojnosti glede bančnega sistema pri BS-ju
Prav tako so na Ukomu navedli, da vlada podatkov o izrekanju izrednih ukrepov nima, saj so ti v pristojnosti BS-ja. Da bi po ciprskem modelu imetniki depozitov nad 100.000 evrov morali privoliti v pretvorbo v delnice, ni pravne podlage, so potolažili poslance. "Vlada se sicer strinja, da glavnega bremena sanacije ne bi smeli nositi izključno davkoplačevalci, zato bodo breme v prvi vrsti nosili lastniki bank in imetniki podrejenih lastniških instrumentov," so dodali. Obenem v ekipi Alenke Bratušek menijo, da ni bilo časa za čakanje na izide stresnih testov bank, saj bi se z odlašanjem položaj le še poslabšal.
"Po ugotovitvah BS-ja bi banki postali nelikvidni v mesecu septembru oziroma oktobru, kar bi pomenilo nezmožnost poslovanja," so utemeljili svojo odločitev, za bolj podrobne razloge pa so pobudnike poslanskega vprašanja napotili na BS. Za konec so še zanikali, da bi imeli poimenski seznam oseb in z njimi povezanih oseb, z depoziti nad 100.000 evrov, ker za to ni pravne podlage, ter da vlada ne more zamrzniti vlog, ki jih imajo pri omenjenih bankah njuni lastniki obeh, nekdanji člani uprav in nadzornih svetov ter z njimi povezane osebe.
Prav tako vlada "ne razpolaga s poimenskim seznamom oseb, ki so v času enega leta pred datumom uvedbe nadzorovane likvidacije, iz naslova depozitov, dobile izplačanih več kot 100.000 evrov, ker za to nima pravne podlage", so še sklenili.